MOTHERHEAD BUG
Zambodia
(Pow Wow, 1995)
Križanje in prepletanje različnih glasbenih praks v newyorškem "alter" dogajanju že dolgo ni posebnost. Jazz, funk, rap, rhythm'n'blues in "noise" so stopali z roko v roki skozi eklektična 80.leta in novejša pojava 9 članskega orkestra Motherhead Bug pravzaprav ne čudi. Zasedbo je ustanovil trobentač in pevec David Oiumet v začetku leta 1992, takoj ko mu je bilo dovolj brezkompromisnega nabijanja v Cop Shoot Cop, kjer se je ukvarjal predvsem s samplerjem. Ouimet se je zopet oprijel trobente, ki jo je igral že v šolskem orkestru v rodnem Memphisu, in ta mladostna glasbena izkušnja se sedaj kaže tudi v delu Motherhead Bug. K sodelovanju je prepričal cel kup newyorških glasbenikov različnih usmeritev in predznanj, da mu pomagajo v tem norem cirkuško-rockovskem karnevalu. Producent Martin Bisi je poskrbel za dovolj nabit zvok, ki sloni na močnem ritmu tolkal, čez to podlogo pa se za svoj prostor prosto borijo bas, pihala, violina, klaviature, oboa in le mestoma kitara. Posebno vlogo si je namenil David Ouimet sam, kuje nenavadna besedila, katerih model predstavlja kar naslovna pesem, Zambodia. Tekst je inspiriran z lokalnim posebnežem, t.i. princem Mongom, ki menda že vrsto let ob polni luni s strehe svoje hiše kriči v nebo oz. proti namišljenemu planetu Zambodiji, za katerega verjame, da tudi sam izhaja od tam. Pravzaprav so vsa besedila na meji med resničnim in umišljenim, Ouimet pa situacije vodi do absurdnih robov. Najprej nam pride na misel primerjava z delom Toma Waitsa zadnjih let, a če bi hoteli vsaj približno našteti vse vplive in navezave Mothrehead Bug, bi lahko popisali celo stran Glasbene Mladine. Skratka, neobremenjeno in samosvoje!
(GM)
Janez Golič
