MERCURY REV
Boces
(Beggars Banquet, 1993)

Mercury Rev je osnoval David Baker kot projekt, ki so ga sestavljali člani filmskega krožka na univerzi Buffalo v zvezni ameriški državi New York. Vokalistu Bakerju sta tedaj pri kreiranju filmske glasbe pomagala kitarist Grasshoper in flavtistka Suzanne Thorpe, znana po tem, da je v njihovih eksperimentalnih filmih igrala vlogo ženskega trupla. Prvotno Mercury Rev niso bili mišljeni kot samostojna glasbena skupina, s priključitvijo novih članov, basista Davea Fridmana in kitarista Jonathana Donahueja iz Flaming Lips ter bobnarja Jimyja Chambersa, pa so bili izpoljnjeni vsi pogoji, da se je glasba Mercury Rev lahko predstavila povsem samostojno.
Zgodnji posnetki, bolj kolaž med seboj nepovezanih tem, so izšli na plošči pri njihovi založbi American Operation, ki je ravno tisti čas dokončno propadla. S tem bi potonili tudi Mercury Rev kot glasbeni projekt, če ne bi album prišel v roke odgovornim pri močni britanski neodvisni hiši Beggars Banquet, ki so "Yerself Is Steam" leto kasneje izdali za evropsko tržišče in ga nazaj v Ameriko prodali "major" založbi Columbia.
Ob vključitvi v veliki glasbeni trg, Mercury Rev na novi plošči "Boces" niso zavrgli izvornih principov ustvarjanja. Razveseljujoč napredek se kaže v konciznejšem sestavljanju raznovrstih vplivov, s tem da Mercury Rev z vrtinčastimi vpadi kitarskega hrupa, kljub navezavam, odstopajo od artizma starih bizarnežev tipa Frank Zappa ali Residents.
Svobodno eksperimentiranje z glasbenim gradivom ploščo "Boces" postavlja daleč stran od normalnih rockovskih izdaj. Dejstvo, da so Mercury Rev že pristali na straneh boljših tujih glasbenih revij, nas navdaja z upanjem, da prava, nepredvidljiva kreativnost še ni potonila v poplavi glasbenih trendov, ki jih umetno sprožajo velike korporacije z MTV na čelu. Njihov relativni uspeh obenem dokazuje, da bo vedno obstajal določen odstotek poslušalstva, ki bo iskal drugačno glasbo in na te se lahko izvajalci tipa Mercury Rev vedno zanesejo.
Stopnjevanje napetosti, stalna nepredvidljivost in svobodna izbira sredstev priča o muziki, ki se ne dobrika večinskemu poslušalstvu, ampak se obrača stran od običajnega teka stvari. Obenem prevzemanje stilov in pristopov govori o odprtosti njihovih idej in fokusiranju le teh na določen cilj, ki pa ni originalnost za vsako ceno.
Rock smetišče je po vseh teh letih postalo neizmerno in domišljija novih kreatorjev bo ustvarjala vedno nove in razburljive zvočne skulpture.
(Katedra)

Janez Golič