MODULATIONS
A History Of Electronic Music
Throbbing Words Of Sound
Več avtorjev, urednik Peter Shapiro
(Caipirinha, 2000)
»Theodore, utišaj glasbo«, je z gromkim glasom mati štirinajstletnega nadebudnega didžeja opozorila, da spet pretirava. Mladi Theodore se je zdrznil, pri tem po nesreči dregnil ob rob plošče na gramofonu, in to v smeri proti vrtenju. Kratek sunek je povzročil t.i. scratch. Skreč. In Grand Wizard Theodore je prišel v legendo. Ko je Brain Eno po avtomobilski nesreči okreval v bolnišnici, mu je prijateljica Judy prinesla v krajšanje časa ploščo harfske glasbe iz 18.stoletja. Brian jo je poslušal na najnižji možni glasnosti in kar je lahko slišal, je opisal kot nov način poslušanja glasbe – kot del okolja, podobno kot je barva del svetlobe. Rodila se je t.i. ambientalna glasba.
No, na drugi strani so se nekateri novotarijam upirali. Bobnar Keith LeBlanc je ob vstopu v studio kot po nesreči s Coca Colo polil ritem mašino. Da je snemalni tehnik slučajno ne bi uporabil.
S takimi in drugačnimi prigodami se običajno začnejo posamezna poglavja v knjigi Modulations. Poskušajo pritegniti z anekdoto, a vedno dovolj pomenljivo, da služi kot dobra iztočnica za resnejšo obravnavanje razvojnih stopenj tistega, čemur običajno rečemo elektronska glasba. Ne da bi se snovalci knjige pretirano obremenjevali z vrednotenjem posameznih slogov. Brez »sramu« eno zraven drugega stojijo poglavja o t.i. krautrocku in o disko glasbi. Avtorjem gre prej za to, da ponudijo vpogled v ozadje, da razkrijejo vzroke in razmere, iz katerih se je lahko razvila določena »elektronska« smer. Elektronska v narekovajih, saj ni nujno, da se, na primer, postpunk in hiphop naslanjata na elektronska pomagala. Pomenita pa v veliki meri odmik od vsak svoje »tradicije«.
Vsako poglavje uvedejo izjave vidnejših ustvarjalcev dotičnega elektronskega sloga, ki pričajo o raznovrstnosti možnih pogledov, sklene pa temeljitejši intervju z eminenco taistega sloga. Ker so snovalci knjige predvideli, da bo bralec skozi poglavje že dobil dovolj dober vpogled v glasbene koordinate, intervju ne potrebuje vprašanj. In začuda, samo odgovori, posamezni sklopi so resda obarvani z različno barvo, povsem zadoščajo za popolno razumljivost in logiko »pogovora«. Skupno stremljenje avtorjev knjige je usmerjeno v razumljivost napisanega, tudi za nepoznavalce, ne da bi na ta račun trpela vsebina. V pomoč je pregledna shema prelomnih razvojnih točk od izuma fonografa do najsodobnejših postopkov semplanja in združevanja funkcij v namiznem računalniku. Kaj šele abecedni pregled ključnih pojmov, ustvarjalcev, naslovov posnetkov, tehničnih pojmov in naprav oz. instrumentov, izbor reprezentativnih plošč... Ti spiski pripomorejo k lažjemu sprotnem branju te knjige, lahko pa je vedno nekje pri roki ob spremljanju druge tovrstne literature.
Kakor med posameznimi slogi/poglavji ni nujno neposredne povezave, se vsak avtor »svojega« prispevka loti iz zornega kota, ki karseda relevatno opisuje namene in vzgibe ustvarjalcev. Najsi bo to (največkrat) družbeno-socialen kontekst, morda je pogled usmerjen na zgolj tehniško-analitično plat, lahko je opis spleta naključij in preverjanja v klubskem okolju. Zato je Modulations več kot kronistično naštevanje dogajanja, je nevsiljiva združitev poljudnega in skorajda akademskega branja. Vsak prispevek je delo poznavalca, tudi že uveljavljenega pisca, ki zna približati dogajanje z živim jezikom. Ljubiteljsko se vživi v vlogo ustvarjalca, razgrinja njegova razmišljanja, vpleta izjave, da bi iz konkretnega neopazno prešel na splošno. Medmrežno razdrobljene informacije ne morejo nadomestiti zgoščene in skrbno urejene vsebine knjige. Lahko jo le priporočim, tako tistim, ki bi se zadovoljili z osnovnimi informacijami, kot tistim, ki bi jim knjiga koristila pri »študiju«. Za popolnejšo »sliko« zgodovinskega pregleda elektronske glasbe (in v veliki meri tudi zgodovina glasbe 20.stoletja), si je skoraj potrebno omisliti še istoimenski film (v bistvu je knjiga nastala kasneje, a stoji sama zase) v produkciji iste založniške založbe Caipirinha na video kaseti ali DVD-ju, nobene škode pa ne bi bilo, če bi se predvajal na naših velikih ali malih zaslonih.
(Muska)
Janez Golič
