Intervju: MORPHINE

Mark Sandman na Readingu, foto: Janez Golič Baritonski saksofon, dvostrunski bas in bobni? Avant-jazzovsko čudo ali še kaj bolj nenavadnega. Ne. Bostonski trio Morphine spaja nadvse prijetne pop melodije z rahlo jazzy aranžmaji in to glasbo so do sedaj ponudili na štirih albumih. Z vodjo, basistom Markom Sandmanom sem se pogovarjal po njihovem nastopu na festivalu v Readingu leta 1994, pred izidom njihove tretje plošče Yes.


Najprej bi te rad povprašal po tvojem mnenju o readinškem festivalu, mislim, da ste Morphine prvič tu.
Torej, tu je veliko dobrih bandov. Pravzaprav smo danes šele prišli, zato sem zamudil petek in soboto in mogoče nisem najprimernejša oseba za to vprašanje. Vseeno, igrali smo pod šotorom Melody Maker, všeč mi je oder, prizorišče, vsi so prijazni, tako da nimam pripomb.
Kakšni so občutki ob igranju pred tolikšnim občinstvom, mislim, da so Morphine tip skupine, ki bolje funkcionira v manjšem prostoru?
Všeč mi je veliko publike, to je vznemirljivo. Ko 5.000 ljudi istočasno ploska je to res naglas, ali 10.000 - na Nizozemskem smo igrali pred 40.000 ljudmi, nismo proti temu, vseeno pa raje igram v klubih za kakih 400, 500 ljudi. Tako dobiš res dober odziv nazaj, čutiš pretok energije, pri velikih koncertih pa je razdalja do prve vrste kakih 30 metrov.
Si tukaj videl kakšne skupine na delu?
Ne, ampak včeraj in predvčerajšnjim smo igrali na dveh festivalih v Belgiji in na Nizozemskem in tam je nastopilo nekaj istih skupin. Tako sem videl Helmet in Rollinsa, oboji odlični, res dobri glasbeniki.
Kako bi sam definiral glasbo Morphine, ali ste jazz, rock ali pop skupina?
Mi to imenujemo "lo-rock", nova kategorija! Nismo jazz glasbeniki, nikoli nismo igrali v jazz zasedbah, celo saksofonost je igral le v pop in rock skupinah. Res posluša Johna Coltranea, a obenem so mu všeč še ZZ Top, Jimi Hendrix in Frank Zappa.
Kateri pa so tvoji vplivi?
V glavnem Prince, Hendrix in Muddy Waters, a obenem poslušam country, Georgea Jonesa, odličen pevec, Los Lobos, imel sem rad Stevieja Wonderja, posnel je nekaj res dobrih plošč. Zares mi je všeč vse, vem da je to fraza, mislim, všeč mi je nekaj od vsega, ne pa karkoli!
Pred Morphine si igral v skupini Treat Her Right. Ste skupaj posneli kakšno ploščo?
Da, izdali smo tri albume, dva celo za RCA oz. BMG. Ampak plošče niso izšle povsod v Evropi, nekaj je izšlo v Skandinaviji, pa v Franciji, a recimo nič za britansko tržišče. BMG veš... Imeli smo določen uspeh v Ameriki, ampak nikoli nismo nastopili zunaj meja Združenih Držav.
Treat Her Right ste bili neke vrste rhythm'n'blues skupine?
To so bili osnovni vplivi, ampak mi smo poskušali iti nazaj v blues, ki ni tako produktiven, kot je večina bluesa danes. Izogibali smo se frazam, izogibali smo se dolgim solažam in besedam kot je "boogie". Tisti fantje so bili zabavni glasbeniki in bobnar recimo je še vedno z menoj v Morphine.
Kje si dobil idejo za dokaj nenavadno zasedbo, samo bas, saksofon in bobni?
Ja, malce čudno je, vem. To je bil pravzaprav le poizkus, ki se je dobro obnesel na vaji in kasneje na nastopu v klubu. Nihče ni metal kovance v nas ali kaj podobnega, nihče ni zapuščal kluba in to nas je opogumilo, da smo nadaljevali.
Vseeno, igraš bas le z dvema strunama, kje si dobil idejo?
Igram dvostrunsko slide bas kitaro. Rad imam ta zvok, iz tega dobiš res čudovite zvoke. Če sem odkrit, če bi igral na štiri strune, kar je normalno za bas kitaro, kot slide, bi bilo to praktično nemogoče. Pojavilo bi se preveč napačnih tonov. Pravzaprav sem 1.album Good posnel večinoma samo na eno struno, no, potem sem dodal še drugo. Občasno igram še en inštrument, imenujem ga tritar, ki je v bistvu pol kitara, pol bas. Ima eno bas struno in dve kitarski. Tudi to igram kot slide. To je v redu, s tem dobiš bas in kitaro v enem.
Torej so strune pripete na vrat električne kitare?
Hej, to je že skrivnost, sicer pa je vse skupaj preveč zapleteno.
Kakšna je bistvena razlika med albumoma Good in Cure For Pain?
Na drugem smo uporabili manj reverba in to je bila napaka. Na naslednjem albumu bomo uporabili spet več efekta.
Na plošči Cure For Pain najdemo akustično skladbo In Spite Of Me, ki spomni na Cohena?
Ne zavestno, a res vsi zares primerjajo s Cohenom. Spoštujem ga kot pesnika, kot pripovednika, mislim pa, da ni pravi glasbenik.
Na nastopu ste igrali pesem, ki je nisem poznal, nekakšno "horror" zgodbo o presaditvi možgan?
Aha, to je na B-strani CD singla Cure For Pain. Na njem so še trije ekskluzivni komadi, pravzaprav bolj "spoken word" zadeve, brez rim, precej drugačne od tistega, kar poznaš.
Kar nekaj pesmi Morphine v naslovih nosi ženska imena. So ta besedila nastala po resničnih izkušnjah?
Vsa so osnovana na resničnih dogodkih, včasih moram spremeniti dejstva.. (moj smeh) .. ne, ne, v dobro pesmi, tu ni nič prikritega. Včasih se zgodba kar sama spremeni, medtem ko jo zapisujem.
Vaše plošče so v Evropi kar težko nabavljive?
Ne vem za Slovenijo, ampak plošče se distribuirajo v Franciji, Angliji, Skandinaviji, Nizozemski, Italiji, sedaj izide na japonskem.
Jaz sem obe nabavil v Avstriji in obe sta ameriški import.
To bom uredil z našo založbo in omogočil ljubiteljem v Sloveniji lažji dostop do Morphine.
Kaj pa načrti za naprej?
Novi album izide februarja 1995. Je skoraj končan in zares nam je všeč, poln je odličnih pesmi. Bobnar Billy Conway je sedaj stalni član skupine, sicer je že prej sodeloval pri snemanjih, ampak tokrat je prisoten na vseh pesmih. Njegov stil je bolj v swingu in morda se to čuti v novih pesmih. Z njegovim prihodom se je marsikaj spremenilo, to je več kot sprememba ene komponente, to je spremenilo celotno dinamiko skupine.
Bo na albumu kakšna zvočna novost, uporaba novega inštrumenta?
Pravzaprav ne. No, saksofonist Dana igra dva saksofona naenkrat, a la Roland Kirk. To ne zveni kot dva saksofonista, ne vem zakaj, ampak to povzroča nekakšen srhljiv in čudovit zvok obenem. Mislim, da bo Dana postal zares znan, ko bodo ljudje slišali njegovo igranje.
Kako pa je z živimi nastopi? Ste tokrat prvič v Evropi?
Ne, tole je že naš četrti evropski obisk. Sedaj gremo po Ameriki, zatem na Japonsko, se vračamo v Francijo in seveda, radi bi prišli tudi v Slovenijo, mogoče na pomlad...
(predvajano na RŠ)

MP3 odlomek/excerpt (58", 402Kb)

Janez Golič