MERCURY REV
All Is Dream
(V2, 2001)
Ko so se Mercury Rev v veliki meri odrekli kitaram in začeli vključevati za rock manj značilne instrumente, so jim mnogi obrnili hrbet. Obenem so kanalizirali psihedelične norosti, jih ogradili v klasično obliko pesmi, in si s tem pravzaprav zadali še težjo nalogo; najti razpoznavni prostor v neštetokrat preoranem polju zakoličenem z nepisanimi zakoni, temu dodati vsebino, ki izhaja iz osebnih razočaranj, ne da bi zapadli v samopomilovanje in stanje brezupa.All Is Dream bi lahko bil sklepni del trilogije, ki so jo Mercury Rev začeli po odhodu njihovega 'norega diamanta' Davida Bakerja. S ploščo See You On The Other Side so že naredili ta dva pogumna koraka, enega v trdnejšo obliko pesmi, drugega v aranžersko širino. Namesto, da bi jim z leti zmanjkovalo idej, so le pridobivali občutek za pesem. Vrhunec tega predstavlja album Deserter's Songs, poln je izvrstnih pesmi, enkratno združuje patos in novo voljo do življenja. Te je glavnima članoma že pošteno primanjkovalo po bolečih ljubezenskih razhodih, Jonathan Donahue je uteho iskal v prepovedanih substancah, Grasshoper se je prostovoljno zaprl v samostan.
Ko bi Mercury Rev najbolj potrebovali mir, jih je zadela nenadejana kritiška hvala, za spremembo spremljana še z dobro prodajo plošče in obiskom koncertov (razen pri nas, ko so Mercury Rev v času največje popularnosti 'lahko' nastopili le v televizijskem studiu, s tem se je organizator koncerta izognil tveganju prazne koncertne dvorane ali bolje, kluba). Poprejšnjemu rednemu izdajanju plošč je sledil daljši premor, nujen za pretres novonastalega položaja. Z albumom All Is Dream so Mercury Rev, sedaj le še trio, dokazali, da jim povečana popularnost ni škodila. Neobremenjeno nadaljujeo v začrtani smeri, in kar je za tisto, kar počnejo, najpomembneje, album spet prinaša kar po vrsti izvrstne in kakovostno izenačene pesmi.
Takoj uvodoma v nas izstrelijo pompozni simfonični udar, sanjski, pa še vedno rockovski mjuzikl se začne. Pa jim tega skoraj ne bi bilo treba. Jonathan sam bi z zamaknjenim falsetom zlahka naslikal stanje svoje trpeče duše. Njegova interpretacija je središčnega pomena, narekuje razpoloženja, prosi in se zaklinja, roti in se prepušča… Dvomi. Dovolj dolgo se je odrekal kruti realnosti, da se iz popolnega sveta sanj lahko javlja v najbolj osebnem tonu. Zakrije, da jo vidi 'povsod', v strašnem valovanju morja, v temi in megli, v morečih prizorih popadljivih pajkov in muh. Vrtinec globokih osebnih priznanj je njegova odrešitev in obenem stalni vir navdiha.
Za uresničitev ustvarjalnih potencialov ne potrebuje novotarij, davno sodelovanje s Chemical Brothers je le še oddaljen spomin. Pesem je tista, ki šteje. Vsebin pa mu ob tolikšnji domišljiji zagotovo ne bo zmanjkalo.
(Muska)
Janez Golič
