MERCURY REV
The Secret Migration
(V2/Dallas, 2005)

»I'll tell you a secret, I'll sell you a secret for a song«, poje v refrenu uvodne pesmi novega albuma Jonathan Donahue, sedaj že vrsto let glavni pisec in pevec skupine Mercury Rev. Prav on je tisti, ki je skupino iz obskurnosti ponesel na površje, zgodnje psihadelične norosti je kanaliziral oziroma iz njih izoblikoval pesem. Še vedno pa je ostala izražena nekakšna nezemeljska, skrivnostna dimenzija, mitska razsežnost, ki se kaže že v naslovih pesmi, če pa se poslušalec še malce poglobi v besedila, hitro dobi občutek, da Mercury Rev bivajo v višjih dimenzijah realnosti…
Jonathan Donahue je prevzel vajeti v svoje roke po sili razmer, po odhodu »norega diamanta« Davida Bakerja, ki je bil avtor in pevec večine pesmi na prvih dveh albumih. S tem, da je Baker puščal ogromno prostora za skupinske eskapade v vsemogoče smeri. Zgodnji Mercury Rev so lahko počeli karkoli!
Album See You On The Other Side je bil prvi album brez Bakerja, in vmesna stopnja do prelomnega izdelka, Deserter's Songs. To je bil album, ki je zakoličil njihov pristop vse do danes, lahko bi celo zapisal, da je bil prvi del trilogije, ki se (zaenkrat) zaključuje z novim albumom Secret Migration. Namreč, vse te plošče (Deserter's Song, All Is Dream, The Secret Migration) povezujejo osnovne značilnosti – izrazite oblike pesmi z močno melodijo, široka orkestracija in »filmski« vložki. Dodajmo še visok, nekako otožen glas Jonathana Donahueja, in dobimo glasbo, ki je ne moremo zamenjati z nobeno drugo. V množični produkciji, kot jo doživljamo danes, zagotovo dosežek.
Pa vendarle se v »serijalkah« skrivajo pasti. Ker je bil Deserter's Songs tako drugačen album od vsega, kar so Mercury Rev naredili do tedaj, so bila pričakovanja podobna tudi za naprej. Kar se ni zgodilo. Dobili smo le solidno nadaljevanje, presežka zagotovo ne. Isto velja za The Secret Migration. Žal smo tisti, ki poznamo prejšnji dve plošči, že »zastrupljeni« z njihovo »formulo«, tu ni presenečenj, vsaj v formalnem smislu ne, ostajajo le dobre pesmi, krasni aranžmaji, prehodi iz bližnjega plana v odprt prostor, besedila, ki bi jih lahko pobrali tudi s 4.albuma Led Zeppelin…
Vseeno, že dobra pesem sama po sebi je dosežek, je »skrivnost«, vrednost, danost… Morda »kakovost« teh le ni na ravni pesmi z Deserter's Songs, a pomenljiv je še en podatek – tako na All Is Dream kot na The Secret Migration je več »pravih« pesmi, kot so jih Mercury Rev objavili na Deserter's Songs. Skratka, niso se skrili za instrumentalnimi podaljški ali vložki, izkazali so poln avtorski potencial v smislu pisanja pesmi.
Če je bila Deserter's Songs desetka, All Is Dream devet, je The Secret Migration samo še osem. H končnemu slabšemu vtisu namreč prispeva še preveč plastičen, sintetičen zvok, verjetno posledica pretirane končne obdelave posnetkov – smer, v katero gre večina producentov danes. Če bi vse te sintetizatorje zamenjali s tremi violinami, bi bil vtis vsekakor drugačen. Vse skupaj, dokaj slaba popotnica za naprej, posebej za tiste ljubitelje, ki spremljamo Mercury Rev praktično od začetka. Z vsemi dosedanjimi »presenetljivimi« zasuki so nas pač razvadili.
(Rock Obrobje, marec 2005)

Janez Golič