MERCURY REV
Bobbie Gentry’s The Delta Sweete Revisited
(Bella Union, 2019)

Po desetletju psihedeličnih norosti so Mercury Rev kanalizirali svoje početje v orkestralno pop mojstrovino Deserter's Songs. A tega je že dobrih 20 let. Vmes so poskušali pridobiti nazaj staro magijo, a poskusi so bili vse bolj obupni in kazalo je na počasni in žalostni zaton skupine. V tem kontekstu se ideja o v celoti prirejenem albumu pevke Bobbie Gentry zdi kot rešilna bilka, ko zmanjkuje avtorskega zanosa.
Vmes sta vsaj dva „ampak“. Bobbie Gentry ni splošno znana in priznana pevka, še manj je bil njen album The Delta Sweete prodajna uspešnica. Velja skoraj za kultno, a širše pozabljeno, saj je svojo snemalno kariero praktično končala že leta 1971, od javnih nastopanj (predvsem na TV) pa je dokončno odstopila konec sedemdesetih in se povsem umaknila iz sveta popularne glasbe. Obenem so se Mercury Rev odločili, da pevec Jonathan Donahue prepusti mikrofon dolgi vrsti pevk, ki je vsaka odpela po eno pesem na albumu The Delta Sweete Revisited. Spisek gostujočih pevk je dokaj impresiven in priča o statusu same Bobbie Gentry. V določenih krogih torej še zdaleč ni pozabljena, in Mercury Rev še niso zapravili vsega kredita, da jim je uspelo prepričati k sodelovanju med drugimi Norah Jones, Margo Price, Marisso Nadler, Hope Sandoval, Vashti Bunyan, Laetitijo Sadier, Beth Orton in Lucindo Williams.
Primerjava se ponuja sama. Medtem ko nam Bobbie poje in šepeta naravnost v uho in še vedno zveni prodorno, v novih interpretacijah petje lebdi nad razpršeno orkestracijo. S tem se izgublja karakter posameznih pevk, nobena posebej ne izstopa ne po načinu petja ne po barvi glasu, kar je bil morebiti namen. Mercury Rev nam sporočajo, da je to konec koncev njihov album, njihov koncept, njihovo videnje pesmi Bobbie Gentry. Tudi aranžerski pristop Bobbie Gentry je bistveno drugačen; glasbila imajo natančno določeno mesto in pomen, strunska glasbila in godala so vsa nekako prizemljena. Prav nazadnje bi jim pripisali pridevnik psihedeličen, prej zlivajo v eno country in pop in soul in blues in r'n'b. Bobbie Gentry se pač ni želela ujeti v okvir, kar jo je kmalu pripeljalo do spora z založbo. Po meteorskem uspehu pesmi Ode To Billie Joe in istoimenskega albuma, njenega prvega (v Združenih Državah je spodnesla z vrha lestvice najbolje prodajanih celo The Beatles), ni znala niti želela ponoviti formule in že The Delta Sweete ni prišel niti med 100.
Mercury Rev so z enim zamahom naredili dve potezi. Z dokaj izvirnim pristopom, z obilno pomočjo gostujočih pevk in nenazadnje z izvedbo so rešili svojo kariero in nenazadnje kar nekaj ušes preusmerili na pevko Bobbie Gentry. Obenem tudi malo goljufajo. Z izvirnega albuma manjka pesem Luisiana Man, zato pa so dodali prav uspešnico Ode To Bille Joe. Ziher je ziher.

povprečna raven dinamičnega obsega: DR7

(Rock Obrobje, februar 2019)
Janez Golič