EINSTUERZENDE NEUBAUTEN
Velika Dvorana Jedinstvo, Zagreb
15.april.2008

Vodilna evropska skupina drugačnega, nekonvencionalnega rocka, se v zadnjem desetletju in pol elegantno izogiba naših krajev. Tudi letos so se Einstuerzende Neubauten raje kot v predsedujočo državo evropske skupnosti podali tako v avstrijski Gradec kot v »izvenevropski« Zagreb. Pred štirimi leti so tam nastopili v dvorani Pauk, tokrat v približno enako veliki, a še za spoznanje bolj brezdušni Močvari oz. veliki dvorani Jedinstva. Ta je v času koncerta štela dneve do končne ukinitve, morda celo rušitve, kot nekako zlovešče napoveduje nastop berlinskih veteranov.
Velika dvorana Jedinstva s svojo brezobličnostjo, sestavljajo jo le gladke črne stene, spomni na prostor prvega nastopa Neubautnov v Ljubljani, daljnega leta 1986. Takrat so nastopili v podzemnem hangarju Gospodarskega razstavišča, nadvse primernem ambientu za postavitev kovinskih odpadkov/instrumentov. Ko so se sčasoma izvili zgolj frontalnemu industrijskemu napadu na čutila in vpeljali subtilnejše glasbene elemente, se je tudi scenska podoba njihovega nastopa spremenila. V to so nas prepričali na svojem drugem ljubljanskem nastopu, leta 1993 v Križankah. Vendar pa na nek način Einstuerzende Neubauten ohranjajo kontinuiteto, resda bi najraje vsakič zrušili do tal vse tisto prej, in začeli na novo, a to so le načelna stališča, ki z dejanskimi stvaritvami nimajo mnogo skupnega. Pomenijo le umišljeno željo vsakičnega preporoda. Prav zato se sedaj prilegajo praktično vsakemu ambientu, lahko nastopijo v elitnih umetniških hramih ali podzemnih utrdbah. Vsakemu bodo uspeli vdahniti lastno dušo.
Po 28 letih praktično neprekinjenega delovanja se tudi ne morejo več pretvarjati, da so še vedno spontani, da rušijo uveljavljene vzorce… Ne, Einstuerzende Neubauten danes ponujajo izjemno kompleksno, premišljeno godbo, ki jo resda vsake toliko prebodejo s predirnim udarom kovinskih tolkal in presunljivim krikom vodje Blixe Bargelda. Pravzaprav je ravno ta kompleksnost, nelinearna struktura skladb in samosvoja dramaturška zasnova korak, ki jih oddaljuje od okusa in pričakovanj njihovih ljubiteljev. Vsaj širšega dela teh. Potem lažje razumem kratek propagandni vložek, minuto za promocijo kluba podpornikov in poziv k nakupu zapečenke s posnetkom koncerta, ki je bila na voljo le nekaj minut po koncu nastopa. Repertoar so sestavljale novejše skladbe oziroma tiste, ki so jih družno že zložili prenovljeni Neubautni. Ko sta v zasedbo vstopila dva člana skupine Die Haut, se je Blixa odrekel vlogi kitarista, ki mu je bila zadnja leta kvečjemu v breme. V The Bad Seeds je nazadnje le vegetiral. Ko je večjo skrb posvetil verbalnim izpovedim, se je spremenila zasnova glasbe Einstuerzende Neubauten. Končno je aktualni album Alles Wieder Offen narejen 98-odstotno v nemškem jeziku. Kot pripovednik se je Blixa izostril, interpretacija skupaj s poudarki je sedaj na najvišji ravni. Ustreza mu tudi vloga središčne osebe, tistega, ki pravzaprav usmerja delovanje skupine in nenazadnje komunicira z občinstvom. Skupina je sedaj dovolj dolgo skupaj, da se je pošteno uigrala, posebej v instrumentalnim podaljških skladb so se radi prepustili ne ravno improvizaciji, ampak interakciji kovinskih tolkal in rockovskega instrumentarija. Ta okvir jim še vedno omogoča neskončne možnosti variacij in permutacij, še posebej, ker znajo sami prisluhniti najtišjemu zvenu in se nanj ustrezno odzvati. Tišina in hrup sta le dve plati iste stvari.
Skupaj z okusno scensko postavitvijo (med kičem in visoko umetnostjo zanje ni razlike) in nenazadnje odličnim zvokom so Einstuerzende Neubauten uspeli zadržati pozornost dobrih tisoč obiskovalcev. Koliko bi jih bilo na koncertu pri nas?
(Muska, junij-julij 2008)

Janez Golič