Norman WESTBERG
After Vacation
(Room40, 2018)
Solistična glasba Normana Westberga je popolno nasprotje tistega, kar bi človek pričakoval od kitarista, ki je večji del svoje glasbene kariere deloval v Swans.
Bil je eden najtesnejših in najbolj zvestih sodelavcev Micheala Giraja, manjka le na prvem EP-ju iz leta 1982, pridružil se mu je tudi v ponovno sestavljeni zasedbi leta 2009 in ostal zraven do razpusta konec lanskega leta.
Tudi ta stalni angažma v zadnjih letih je razlog, da se Westberg ni resno posvetil solistični karieri. Pravzaprav je avtorsko glasbo ustvarjal le zase, v meditativne namene, šele žena ga je prepričala, da je za prijatelje in znance to glasbo širil preko zapečenih CD plošč. K sreči je en tak primerek prišel v roke Lawrenceu Englishu, lastniku založbe Room40, in on je prepričal Westberga, da to glasbo objavi za širše občestvo. Še več, po nekaj teh domačih „ponatisnjenih“ albumih, je Westberg pripravil glasbo, ki je namenjena, na primer, širšemu poslušalstvu. Kar pomeni, da je pri snovanju novih posnetkih zadaj vsaj nekaj premisleka, nekaj skladateljske namere. Prej se je glasba odvijala kar sama, zgolj polnila je prostor, ali bolje, ustvarjala zgolj ambient. Tokrat je več plasti zvoka, ki se prelivajo z namenom. Izvori so prekriti z močnim efektom odmeva, nemogoče je ločiti zvok električne kitare od sintetizatorja ali podobnega izvora zvoka. Vse se preliva in prekriva, variira in oscilira v ritmu počasnega gibanja oblakov. Skladbe nimajo pravih začetkov ali koncev, niti dinamike razvoja. Zaključene so same vase, in zlahka bi trajale v nedogled. Vsaj tu najdemo stične točke s Swans, kjer prav tako nekatere repetitivne skladbe merijo na neskončno trajanje. Zato je Norman Westberg pravzaprav pokazal na podobne učinke hrupa in tišine, oboje lahko zapelje v drugo stanje zavesti. Obenem, kdo bi mu po vseh teh letih, ko je bil vsak večer po več ur izpostavljen neznosnemu hrupu, zameril tak umik v zvočnost samo in umirjeno meditacijo? Podobno se je umaknil še en član Swansov, Thor Harris s svojimi prijatelji sedaj izvaja nežne tolkalske vaje.
Šele sklepna in obenem naslovna skladba albuma After Vacation napoveduje premik oziroma smer za naprej. Na lebdečo podlago Westberg končno zaigra improvizacijsko blues točko na newyorški način. Tako bi skladbe lahko izkazale več karakterja, pokazale na avtorjevo iniciativo.
Veliko bo odvisno od samega „šefa“ Swansov. Če bo ponovno vpoklical Westberga (in on je takoj zraven), potem bo na nadaljnje solistične podvige gospoda Normana potrebno počakati nepredvidljivo dolgo. Pri njemu čas teče itak povsem drugače.
povprečna raven dinamičnega obsega: DR9
Janez Golič
(Rock Obrobje, julij 2018)
