THE CONTINENTAL OP
Slitch DVD+CD
(Drag City, 2003)

Pod imenom The Continental OP se skrivata Will Oldham in David Pajo, stara kompanjona še iz časa zgodnjega, izredno ustvarjalnega obdobje v mestecu Lousville. Pajo ima za seboj raznovrstnejšo glasbeno kariero, in nepravično bi bilo izpostaviti le eno od njegovih številnih 'vlog' – šele po razpadu skupine Slint se je pokazal njihov neizmeren vpliv, del tega je prispeval tudi basist Pajo. Le za en album, ampak ta v mnogočem prelomen, se pridruži čikaškim postrockovskim prvakom Tortosie, vmes že vskoči v spremljevalno zasedbo Willa Oldhama, tedaj še v 'skupini' Palace Brothers, se udinja pri Stereolab, na drugi strani se vklopi v razsuti rhythm'n'blues benda Royal Trux. In seveda ne gre spregledati njegovih samostojnih plošč, najprej instrumentalnih pod imenom Aerial M in kasneje nadvse spodobnih na tradicijo ameriškega rocka naslonjenih pesmi že z imenom Papa M.
Glasbena pot Willa Oldhama nima takih preskokov, resda je zamenjal nekaj nazivov, a izraz je bil vsa ta let dovolj prepoznavno njegov. Zato so ostale v senci njegove filmske vloge, nekatere niti ne stranske, le da jih nikoli ni želel pretirano izpostavljati. Kot da je to preprosto en drug Will, še en njegov alter ego… Film Slitch združuje oboje, Oldhama filmskega igralca in Oldhama glasbenika. Plošček (zelo praktično) združuje oba formata, na eni strani filmski zapis v formatu DVD, na drugi le glasba v CD kvaliteti. Kajti, The Continental OP sta posnela več glasbe, kot jo je režiserka Dianne Bellino uporabila v tem kratkem, 23 minutnem filmu.
Filmska zgodba prikazuje telesno zrelo, a sicer razmišljeno najstnico, ki svoje spolne fantazije uresničuje hitro in brez velikih dilem… Starejši sestri se zgražata (očitno je, da nimata ne tovrstne ne kakšne druge sreče v ljubezni), ena ji skrivaj pravi bitch, druga slut, uveljavi se skovanka – slitch. Zazdi se že, da se za Slitch začne novo poglavje, ko na obali opazi mladega, osamljenega surferja (Will Oldham), ki se mu približa in tudi zbliža z njim. Surfer na obali obljubi, da jo še pokliče, kar se zares zgodi. Slitch polna upov steče k njemu, on pa je doma skoraj ne opazi, saj je povsem očaran nad visokimi valovi in surferji na njih na televizijskem ekranu. Slitch ga nekajkrat brez uspeha ogovori, na koncu ji ne ostane drugega, kot da še sama zamaknjeno ogleduje morske valove in pogumne jadralce na deski…
Glasbeni del ploščka sledi večinoma statičnemu filmskemu dogajanju, teme se skozi prvih 6 zapisov ponavljajo oz. varirajo, vse so osnovane so na preprostem melodičnem motivu akustične kitare, okoli katerega se vijejo atmosferični zvoki klaviatur ali celo vokalov brez besedila. Zato pa se v zadnjih dveh zapisih zvočna slika in slog dua povsem spremeni, pioslušalec že potopnjen v dremavico, doživi mali šok! Vedno umirjeni, a med 'vrsticami' hudomušni Will Oldham in malo manj umirjen in odkrito zajedljiv David Pajo, postrežeta z drvečim kitarskim rockom in razglašenimi vokali, ki bi jih zlahka pripisal kakim zgodnjim novovalovskim skupinam. Ne, Will in David se ne pustita kar tako opredeljevati, posebej ko gre za nizkoproračunske projekte, kjer si šele dasta duška.
Slitch je torej skoraj nujen dodatek k vsemu, kar sta oba skupaj ali vsak zase že ustvarila, še en pomemben kamenček v mozaiku njunega glasbenega karakterja.
(Rock Obrobje, avgust 2003)

Janez Golič