PEACH PIT
Suspicious Cargo
(Earwing Recordings, 1999)
Po izvrstni kompilaciji posnetkov novejših hrvaških skupin Feathers, Wood And Aluminium je Ivica Baričević-Bara pri svoji založbi Žedno uho poskrbel še za objavo prvenca tria Peach Pit. Tako je najprej zajel širok spekter inovativnih skupin naših vzhodnih sosedov, z albumom Suspicious Cargo pa izpostavil Peach Pit kot primer sodobnega konglomerata inovativnih smernic ne le na Hrvaškem, temveč tudi širše. Fantje resda niso brez referenc, črpajo iz prostranih polj rockovske avantgarde, posebej tiste, ki je izšla iz hardkorovske drže, a vse prevedejo v razpoznaven glasbeni jezik. V kitarskih disonantnih igrah lahko zaznamo vpliv novozelandskih Thela, le da jih Peach Pit vežejo v trdnejši okvir, se zavedajo drug drugega in se ne prepuščajo samovolji. Ostalo je večinoma podloženo s trdno rockovsko repeticijo, z izpostavljenimi bobni, ki predstavljajo gonilno silo trojke, najsi bo to v počasno valečih, skoraj psihedeličnih zapisih ali v žgočem drvenju, ki se približa skupinam pod taktirko Stevea Albinija. Zavedajo se učinka tišine, stopnjevanja, nenadnih prehodov v skupni udar osnovnih rockovskih instrumentov, ki jim za povrh puščajo vso naravno analogno moč. V stalnem prehajanju med hrupom in ponirom v komaj slišni kitarski žvenket lahko najdemo primerjavo z Mogwai, le da se Peach Pit ne poslužujejo razmazanega zvoka kitare. Raje ostajajo razgaljeni, a tako vsaj pokažejo vse, kar zares znajo. In znajo več, kot bi lahko pričakovali od prvega albuma relativno mlade skupine.
(Muska)
Janez Golič
