PLUXUS
European Onion
(Rocket Girl, 2002)
Po novem se Švedi ne grejejo le z vročim in bog-si-ga-vedi katerič prerojenim rock'n'rollom, tudi stare dobre elektronske naprave dobro služijo namenu. Kvartet Pluxus je odpihnil prah z analognih sintetizatorjev in ritem mašin Casio, si nastavil zvok prvih računalniških iger in zaplaval v toplih melodijah. Teh je v dobrih 40 minutah morda več, kot bi jih preračunljivo in prečiščeno na nekaj albumov razporedili Kraftwerk. Pluxus manj razmišljajo, manj računajo, raje se prepuščajo, uživajo. Njihov splet melodij je skoraj otroško radoživ, interaktiven, tudi spontan in mestoma zbir naključnih tonov. Dokazujejo, da ni vse v sledenju napredne tehnologije, na moč se ogibljejo semplom, zankam in drugim sodobnim postopkom. Zaenkrat jih ne potrebujejo, dokler zamisli bruhajo iz njihovih priročnih naprav, ni potrebe po skakanju na trendovski vagon, prilagajanju določenim tržnim nišam, brskanjem, kaj in kako se danes dela.Raje gledajo nazaj. Že ovitek, prerisan s plošč psihedeličnega rocka z Zahodne obale, napeljuje na njihove namene, dodatno pojasnjujejo z naslovom plošče, European Onion. Njihova glasba je predvsem evropska, striktno odigrana z elektronskimi instrumenti in obenem večplastna. Lahko jo luščimo plast za plastjo in se poglabljamo vanjo, dokler nas je volja. Na površini vedno vlada dovolj razpoznavna tema, pritegne s svežo melodiko in vsakič drugo barvo. Spodaj in zraven se stalno nekaj dogaja, spremljajočih zvočnih utrinkov je za cel metež, in težko jim naprtimo, da se ravnajo po kakršnikoli formuli ali vzorcu.
Pluxus so s tretjim albumom dosegli ustvarjalni višek, vedno pa ostaja vprašanje, kako naprej? Do kdaj jim bo uspevalo vzdrževati svežino brez sodobnosti oziroma dolgotrajnega studijskega obdelovanja posnetkov, kar je prevečkrat le izgovor ob pomanjkanju idej? Da ostanejo isti in vedno malce drugačni.
Morda so z European Onion zgrešili čas, tudi namembnost je vprašljiva. A če bi se ubadali s takimi vprašanji, bi zaplavali s tokom. Stranski, zanje še premalo raziskani rokavi, jim očitno nadvse ustrezajo.
(Muska)
Janez Golič
