RAZLIČNI IZVAJALCI
Post Punk vol.1
(Rough Trade/Mute, 2003)
Kdo drug bi lahko izborneje na dve kompaktni plošči vtisnil dogajanje imenovano 'post punk' kot odgovorni pri londonski založbi, distribuciji in trgovini s ploščami Rough Trade, torej ljudje, ki so bili zraven. Punk rockovska eksplozija v Angliji ni bila pomembna le zaradi preloma z vzvišeno in od poslušalcev vse bolj odtujeno 'rockovsko' elito, temveč je povzročila premik v razmišljanju ustvarjanja željne mladine. Ni bilo več zapovedanih vsaj osem let glasbene šole, vsak je lahko vzel v roke instrument in delal svojo stvar. Vzporedno s stotnijo novih izvajalcev so se pojavile številne majhne neodvisne gramofonske založbe, ki so med sabo kmalu spletle distribucijsko mrežo, ne gre pa spregledati tudi pomena številnih fanzinov.Kakorkoli, dogajanje je bilo burno, protagonisti niso le premišljali o nadaljnih korakih, ampak so jih preprosto storili. In neizmerno je bilo veselje že, ko je izvajalec držal v rokah svoj kos sedem palčne plastike, v katerega je vtisnil dve, le nekaj dni prej posnete pesmi. Z leti se je mnogo teh posnetkov izgubilo, morda le pozabilo nanje, morda se s 25 letne časovne razdalje ne zdijo pomembni. Vendar, če se v popularni glasbi vse enkrat vrne, so pri Rough Trade prepričani, da obstaja zanimanje za tovrstno glasbo.
Vsaj dva močna razloga obstajata, da dvojni album uvede pesem I Found That Essence Rare levičarskih alter funkijašev Gang Of Four. Skupina še danes ni pozabljena, daleč od tega, vedno znova jo oživljajo ponovne izdaje njenih albumov in zagotovo so še danes eden najvplivnejših postpunkovskih bendov. Že sam naslov izbrane pesmi pa kaže na namen snovalcev kompilacije, da najbolj razvpitih le ne bodo vključili (manjkajo npr Joy Division, Killing Joke, The Birthday Party tudi t.i. gotsko-darkerska linija s Cure in Sister Of Mercy na čelu), raje tiste, katerih prodornost se je v hiperprodukciji prehitro izgubila.
The Pop Group z We Are All Prostitues še vedno ponujajo najbolj raztreščeni možni funk, drugačen sploh ne more biti, če naj bo spremljava enemu najbolj učinkovitih, ekspresivnih in ekplozivnih komentarjev na kapitalistični sistem sploh. Razglašene (namerno ali nenamerno, je to sploh pomembno?) priredbe Sex Machine (Flying Lizard) in Lola (Raincoats, one, obrnejo smer pogleda) ali provokativni ženski odgovor na mačizem Au Pairs (bend je bil res v parih) You je z rezkimi kitarami in prezirljivimi besedičenjem. Post punk je bil tudi odgovor na enodimenzionalnost punk rocka, njegovo trmasto vztrajanje na istem se je kmalu sprevrglo v karikaturo uniformiranih podob in striktnih glasbenih prijemov. To, kar je prišlo po tem, je široka paleta individualnih idej, ki so večinoma ohranile izvorno punkovsko zavest o drugačnosti, cinični distanci in glasbeni naivnosti. O tem pričajo tudi privzete žanrske oblike črnske enklave na Otoku, s katerimi je mlado postpunkovsko populacijo družil družbeni status, in kmalu so belske skupine začele igrati svojo verzijo funka, reggaeja in celo diska. Vse s predpono 'alter', izhodišča so bila tako različna, da se ni bilo mogoče pretvarjati, da belska mladina igra podaljšano verzijo črnske godbe.
Dvojni album je izvrsten dokument časa, ko so bile ideje oziroma hitra ter učinkovita realizacija teh pomembnejše od taktičnih promocijskih dejavnosti. Starejši borci se boste nekaterih teh posnetkov spomnili z rednega programa Radio Študent izpred dvajsetih let, mlajšim je lahko krasna spodbuda v smislu »pograbi kitaro in naredi svoj hrup«. Nekateri so že, in ti so že vključeni na dvojni kompilacijski plošček (The Rapture, Chicks On Speed, The Roger Sisters…). Na morebitnem drugem delu bo razmerje med izvirnimi posnetki in novodobnimi sleditelji že lahko nagnjeno v prid svežim silam. Za prvi del pa velja nesporna ocena: čista desetka.
(okrajšano za revijo Muska, avgust 2003)
Janez Golič
