Paolo Vites
PATTI SMITH
Editori Riuniti, Roma, 2003, str.116

Italija je nedvomno dežela, ki posveča popularni kulturi veliko pozornosti. Če se danes osredotočimo le na knjigo kot medij, potem je več užitek brskati med policami njihovih najboljših knjigarn, kjer se poleg del z domačih kulturnih logov police dobesedno šibijo pod številnimi, aktualnimi, hitrimi in ažurnimi prevodi knjig z glasbeno kulturnega področja. Zbirko z več kot predvidljivim naslovom Legende so si pri založbi Editori Riuniti zamislili kot hiter in na enem mestu zbran zbir podatkov (kratka biografija, celotna diskografija in bibliografija) o določenem umetniku ali umetnici, oziroma skupinah, klasificiranih v razdelke: pop, rock, folk, jazz, blues, world music, punk… . Delo je v nastajanju in ima močne pretenzije, da postane popolna in resnična enciklopedija, ki se lahko transformira v odličen vodič poslušanja albumov, ki so po izboru urednikov krojili zgodovino popularne glasbe.
O Patti Smith je bilo napisanih veliko biografij, tudi neavtoriziranih. Ponavadi najraje posežem po tistih zapisih, ki jih piše sama. Tokrat sem naredila izjemo in iz več vzrokov kupila knjižico o Patti Smith, ki jo je napisal Paolo Vites. Pri oblikovanju se je nedvomno držal okvirnih smernic, ki jih narekuje zbirka. Najprej torej preprosto zgodba o Patti Smith. Vpelje jo z njenim pozivom Be a gathering, ki te že na samem začetku ponese v avtoričino vero v človeka in humani svet, ne glede na vse norosti, v katere drvimo.
Zgodba o Patti ni pisana kronološko, avtor namreč spretno skače iz obdobja v obdobje. V uvodu vstopimov januar 2002, štiri mesece po napadih na ameriška dvojčka v NYC in beremo avtorefleksijo Smithove na to temo. V prostorih St. Mark's Church v NewYorku je pripravila recital natanko trideset let po njenih prvih pesniških večerih, ki so jo katapultirali med nesmrtne poetese sodobnosti. Zgodba o Patti je samosvoja ravno toliko, kolikor je samosvoja in samozavestna protagonistka sama. O glavnih postajah njenega življenja vemo praktično že vse, v biografiji, ki je tokrat pred nami se mi je zdelo predvsem zanimivih nekaj iztočnic, ki jih drugje nisem zasledila. Sveže so npr. paralele, ki jih Vites izpostavi med Smithovo in Brucom Springsteenom. Ni bil le New Jersey njuna skupna točka uspeha, niti ne pesem Because the Night, niti ne sam koncept rokenrola gledano s strogo glasbenega vidika, obema so bili skupni ideali v zvezi z glasbenim žanrom, ki je v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja dobesedno hiral.
V življenju Patti Smith obstajajo neke stalnice, ki močno podčrtujejo njen značaj, njeno (samo)voljo, upornost, kljubovalnost, pravičnost, resnicoljubnost. Nekaj takih ključnih, karakternih epizodnih vlog je v spremnem uvodu povzel tudi avtor (npr. njeno javno najstniško ljubezen s črnim fantom v letu 1960, ko je v Ameriki vladalo obdobje najbolj nevarnih, grobo rasističnih, nasilnih odnosov, pa kasneje nosečnost pri rosnih dvajsetih letih, in odločitev, ki jo je sprejela skupaj s starši, da odda otroka v posvojitev in sledi notranjemu klicu po uveljavitvi, njen občutek odtujenosti v majhnih, klavstrofobičnih okoljih mest, kjer je v mladosti živela, in želja oditi v veliko mesto in postati nekaj, njeno odprto in široko razumevanje odnosov med spoloma...). Tu so seveda glasbene reference, ki so jo spremljale, vse od jazza, preko Beatlov, do Boba Dylana v letu 1964 (Another Side Of Bob Dylan), in predvsem Rolling Stones in njihov hit Time Is On My Side.
Rokenrol je zame naredil veliko: pomagal mi je v težkih trenutkih, še posebej med puberteto, ki je bila ena sama težava, in držal me je pokonci med obdobjem študija. Bila sem ravno prav stara, da sem odraščala ob vseh teh ljudeh, ob katerih se je vrtel rokenrol, Bob Dylan, John Lennon, Jim Morrison in Jimi Hendrix. Njeno sprejemanje rokenrol forme ostaja v osnovi vsa ta leta bolj ali manj enako. Ne gre namreč le za bend, ki ustvarja pesmi, gre za veliko več. Sprejema ga kot neko univerzalno skupnost nasproti zvoku, izmenjavo energije in ritma, za občutek pripadnosti nečemu, kar nas nezadržno privlači. Iz nekdanje rokenrol bojevnice se je pri njej danes razvila drugačna odgovornost. Še vedno pa močno verjame v izredno ekspresivno formo rokenrola in v njegov pomen. Poleg interneta je namreč danes prav rokenrol ena izmed tistih oblik, ki se razvija in ostaja globalna komunikacija sodobnosti.
V zaključnih mislih knjige avtor podčrtuje umetniško moč Patti Smith, ki presega spolne meje, dasiravno paradoksalno predstavlja prav Patti Smith izredno močan in eksemplaričen primer ženske izraznosti. Pavesi svoje teze podkrepi s številnimi primeri iz zgodovine rokovske glasbe (navaja najbolj drzne in odkrito prostodušne citate besedil Liz Phair…). Sledi Patti Smith lahko sublimno najdemo na najbolj nenavadnih mestih rokovske zgodovine, od nekoč Siouxsie And The Banshees, do Slits in Raincoats, pa Chrissie Hynde in kasneje jeznih punc Bikini Kill, Babes in Toyland, Sleater – Kinney, do danes PJ Harvey, Lydie Lunch, Dane Bryant in Maggie Estep.
Korektna, natančna in z veliko mero ljubezni in simpatije napisana knjiga o junakinji rokovske glasbe. Ne čudi torej, da ji je mesto Ferrara (Italija) letos marca namenilo kar tri dni, v katerih je Patti Smith nastopila kot pesnica, slikarka in zadnji večer tudi kot glasbenica. Pa smo spet na začetku…
(Muska, julij 2004)

Varja Velikonja