RADIAL SPANGLE
Syrup Macrame
(Beggars Banquet, 1995)
Leto je naokrog in trio iz Oklahome se je oglasil s svojo drugo ploščo. Razlike, ki jih zaznamo med prvencem Ice Cream Headache in novim albumom Syrup Macrame so posledica personalnih sprememb, odšla sta namreč pevka Shannon Kerr in bobnar Richard English (še prej pri Flaming Lips), nova pridobitev pa se imenuje Kesley Kennedy. Problem nove postave je manjko pravega bobnarja in trojka si pomaga tako, da vsi igrajo vse inštrumente - ne naenkrat, ampak si vloge delijo glede na avtorstvo posameznih pesmi. S tem so Radial Spangle pridobili na raznolikosti pristopov, a kje so močni ritmični udari podkrepljeni s sonično kitarsko igro?Radial Spangle zopet stopajo v glasbeni svet kot novinci in previdno tipajo za rešitvami, ki so za izkušene glasbenike že rutina. Rezultat njihovih prizadevanj mnogokrat niso daleč od vzbujanj "simpatij in nič več", posebnosti kot Busy Hole, posnete le s primitivnim ritmom bobna in glasu, bi z lahkoto pristale na B-strani singla, medtem ko New Dress ali Special Love opozarjajo na pravi potencial skupine. Če že moramo, potem bi lahko Radial Spangle strpali nekam vmes med Mercury Rev (njihov basist Dave Fridman je produciral obe plošči) in Pavement. Manjka jim le prodornosti in sproščenosti obojih, morda res zaradi že omenjene "svobodne izmenjave vlog" trio še tipa v neraziskane smeri. Že zato plošča Syrup Macrame zveni bližje tradiciji rocka s pridihom folk glasbe, kar ji, če ne drugega daje vtis iskrenosti. V času butajočih, nabitih in pod krinko zvoka za 90-a odetih sodobnikov lahko njihov pogumni poskus sprejmemo le s simpatijo.
(Rock Vibe)
Janez Golič
