R.E.M.
New Adventures in Hi-Fi
(Warner, 1996)

Kaj drugega še ostane četverici iz Georgie, kot pisanje dobrih in odličnih pesmi? Morebitne zvočne in stilske inovatorije je odnesla 80 milionov dolarjev vredna nova pogodba z Warner Bros, ki se bo obnesla le, če bodo R.E.M. ostali pojem. Po 15-ih letih ustvarjalnega druženja so že postali organizem, ki lahko iz kakršnekoli predloge naredi razpoznavno in povsem zaokroženo skladbo, obenem pa vsakokrat dodajo še kanček novotarij. Če je album Automatic For The People pomenil višek v smislu popolnega izkoristka avtorskega potenciala in Monster ponudil dovolj neposreden, a obenem razpoznaven kitarski udar, so "nove izkušnje v hi-fi zvoku" spoj obojega in v mnogih primerih res tehtanje formalnih glasbenih rešitev. Najbolj očiten primer tega je dvodelna pesem Leave, ki jo R.E.M. uvedejo s tipičnim inštrumentalnim poigravanjem na akustični kitari in klaviaturah, nadaljevanje pa okrasijo s skoraj motečim neprekinjeno zavijajočim piskom.Večina pesmi se vseeno drži lagodne, a nekako vzvišene atmosferičnosti, k čimer dodatno prispeva še petje Michaela Stipea. Njegova besedila so vedno bila težko razumljiva, so prej zbirka vtisov, ki (si) jih lahko uredi le vsak poslušalec sam. Še v potencialnih uspešnicah Michael Stipe ne ponuja razvidnih in enoznačnih miselnih konstruktov, pa še te izreka s samosvojo vokalno interpretacijo, ki se popolnoma staplja z zvočno podlago. R.E.M.so zvočno bogastvo zgradili na klasičnih inštrumentih, kar daje njihovi glasbi naravno globino; je alkemija naravnega zvoka bobnov, basa, akustične in električne kitare, klavirja, analognih klaviatur in človeškega glasu, ki je nezamenljiv v odnosu z govorico samplerjev in ostalih sodobnih generatorjev zvoka. Na primeru R.E.M. lahko še enkrat zatrdimo, da razvoj rocka ni skokovit. Obstajajo skoki, stranski izleti in artistični poskusi, ki obstanejo v mrtvih tokovih in se morajo slej ko prej vrniti v strugo naravnih teženj. R.E.M. so primer pretečene zgodovine, ki svoj razvoj vidi v ohranjanju tradicije in pazljivem oplajanju z novim.
(GM)

Janez Golič