RAZLIČNI IZVAJALCI
Rokerji pojejo pesnike 5
(Subkulturni azil, 2009)
Simbioza med rokerji in pesniki se nadaljuje. Pred nami je že 5. del serialke, ki ji niti v globalnem svetu ni videti primerjave. Uglasbitve pesmi znanih pesnikov že, ampak tako široko, razvejano sodelovanje je unikum. Očitno so oboji zadovoljni, rokerji so dobili v roke že izdelana besedila, pesniki pa našli pot do novih poslušalcev.
Seveda pa obstajajo zadržki, še posebej, ker smo na področju avtorske izpovedi. So bile pesmi napisane z mislijo na »rokovsko« dikcijo, držo, vsebino? Se torej rokerji lahko poistovetijo z besedilom, ki ne prihaja iz trdno zakoličenega vsebinskega okvirja? In nasprotno, je pesniško besedilo sploh našlo ustrezno interpretacijo, ko smo vendarle vajeni na branje poezije? Serialka vsaj poskuša porušiti tovrstne zadržke, pomisleke, predsodke. Na koncu koncev je pomemben učinek, ki ga prinese poslušanje tega ploščka.
Pravzaprav je stvar dokaj preprosta; brez podatka, da gre za uglasbljeno poezijo, te pesmi zlahka funkcionirajo kot »samostojne« rokovske pesmi. V večini primerov ni slišati »sile«, dodatnih naporov pri petju z lovljenjem rim ali poenostavitve z recitacijo. Rokerji pojejo, kot da so te pesmi njihove. In nenazadnje poleg glasbe na CD dobimo še natisnjeno poezijo, ki že na prvi pogled ni spisana po naročilu. Toliko večji dosežek za interprete. Tu se hitro pokažejo razlike, kdo je okreten, prilagodljiv, poln domislic in želje po izražanju. Bolje se odrežejo veterani, predvsem Kvinton že uvodoma postavijo visoke standarde. Skupina je z leti dozorela, uspela je izenačiti prispevke posameznih članov in tudi slogovno so lepo zlili robove med bluesom, folkom in vsemi ostalimi »tradicijami«. Blestijo še vsaj Muškat Hamburg, ki za šalo streljajo efektne kitarske rife. Obenem lahko kompilacijo smatramo tudi drugače, je izbor najboljših štajerskih skupin in posameznikov, ki so dobili možnost predstavitve s po enim ali dvema posnetkoma. Glede na to, da vsi beležijo v diskografiji vsaj album, je to lahko smerokaz na nadaljnje brskanje oziroma raziskovanje. Vsekakor je pri vseh slišna velika želja, entuziazem, močan čut za skupno idejo, kar uspešno prikrije nekaj nerodnosti v izvedbi in produkcijske pomanjkljivosti ne pridejo do izraza. Če že so pomanjkljivosti, vsaj ostaja možnost napredovanja, izpopolnjevanja. In ne le to, s »šestico« gre projekt Rokerji pojejo pesnike v širni svet. Le zakaj bi tak unikaten podvig ostajal v ozkih okvirih, naj se izkaže še mednarodna arena.
(Rock Obrobje, februar 2010)
Janez Golič
|