Intervju: RUBY


Skozi osemdeseta leta se je v angleškem neodvisnem rocku zgodilo malo hvalevrednih stvari. Vladale so manchestrske, dokaj omledne plesne skupine, vladali so shoegazerji, gotiki in darkerji so prav kmalu izpuhteli, punk je migal le v podzemlju. V teh razmerah je na prelomu iz osemdesetih v devetdeseta leta vseeno nastalo nekaj skupin, ki so nasprotovale stagnaciji in v ospredje potiskale povsem lastno glasbeno vizijo. Ob pomoči treh agilnih gramofonskih založb, Wiiija, Clawfist in Too Pure, so družno stopile na sceno skupine, ki glasbeno resda niso imele veliko skupnega, družila jih je želja po samosvojem izražanju. Skupina Silverfish je držala zastavo hardcore punka, se uspela preriniti do podpisa z založbo Creation in zaradi različnih pogledov na prihodnost v letu 1993 razpadla. Pevka Leslie Rankine je novega sodelavca našla v Marku Walku, mladem producentu, ki je predhodno pomagal Martinu Atkinsu v Pigface, in skupaj sta v Seattleu posnela album Salt Peter pod imenom skupine Ruby. Leslie je glasbo s plošče predstavila ob pomoči žive skupine in se ustavila tudi na festivalu v Readingu, 25.8.1996. Po nastopu je nastal tale pogovor.


Najprej bi rad vprašal, če si odrasla v Londonu?
Ne, sem s Škotske. Menim, da to ni pomembno v smislu, kakšno glasbo ustvarjaš, poslušaš, kako razmišljaš in te stvari. Ne poslušam novejših škotskih skupin, le škotsko tradicionalno glasbo.
Zakaj si se kasneje preselila v London?
Ko sem odraščala na Škotskem, tam ni bilo skupin, s katerimi bi želela delati. Vse so veliko dale na svoj videz in tudi zvenele so grozno. A osnovni razlog za mojo selitev je, da sem živela na vasi in sem se želela preseliti v večje mesto, denimo London. Razmišljala sem, da bom tam lažje našla skupino, ki bi mi ustrezala.
S skupino Silverfish si leta 1993 odšla v Ameriko in se tam srečala s Pigface.
S Silverfish smo bili v Ameriki že leta 1991. Res smo se tedaj srečali s Pigface, kasneje so oni prišli v Anglijo in tu celo posneli nekaj gradiva z mano in s kitaristom Fuzzom.
Se morda še vidiš z ostankom Silverfish ali vsaj veš, kaj počnejo?
Od drugih ljudi slišim, kaj počnejo, kajti naš razhod ni bil ravno prijateljski. Verjamem, da bi se sedaj radi spet srečali in se pogovorili, kar je bilo takrat nemogoče.
Kakšen je način dela v Pigface, glede na to, da si z njimi sodelovala?
Nazadnje leta 1993. Pravzaprav sem dobila v roke posnetek na traku, ki je bil v bistvu zanka (loop), in kasneje sem na to v studiu posnela vokal. Žalostno je, da so Pigface tako slabo organizirani.
Morda poznaš razloge za odhod Martina Atkinsa v Chicago?
Živel je v različnih mestih v Ameriki, preden se je preselil v Chicago. Menim, da je on eden od mnogih ljudi, ki so ugotovili, da je ameriški način življenja dosti bolj pozitiven.
Kako je način delovanja Pigface vplival na način tvojega samostojnega dela?
Sploh ni. Pigface niso bili nikoli resnični del tistega, kar sem počela. Nikoli jih nisem jemala resno. To je bila le banda ljudi, ki so se srečevali in delali tisto, kar so v določenem trenutku čutili. Temu sem kmalu rekla zbogom. To nikoli ni bil moj projekt.
Vem, ampak s Silverfish si delala v pravi skupini, sedaj kot Ruby pa uporabljaš podobne postopke, ritmične zanke, sample... kot Pigface?
Uporabljam podobne inštrumente. A način pisanja pesmi je popolnoma drugačen. Pigface so razpuščeni, nimajo pravega cilja niti organizacije. To je nasprotje tistega, kar počnem kot Ruby. Sedaj so pesmi mnogo bolj osebne, razmišljujoče, torej vse tisto, česar ni bilo v Pigface.
Si svojega partnerja v Ruby našla med člani Pigface?
Da, srečala sva se prek njih in oba sva želela ustvarjati glasbo bolj resno, bolj pozitivno.
Kdaj se je zgodil prelomni trenutek, ko si prekinila s Silverfish in začela razmišljati o Ruby?
To je bil daljši proces. Ko sem bila v Silverfish, sem poslušala skupine kot Fugazi, Black Flag, Swans, in kasneje prešla na stvari kot Pixies, Breeders in podobne reči. Sedaj sem zopet odkrila glasbo, ki sem jo poslušala kot otrok, recimo Simon & Garfunkel in The Beatles, ob katerih sem odraščala in se z njimi tudi istovetila, tudi v glasbenem smislu.
Zakaj si se odločila delati prav z Markom Walkom?
Zato, ker sva v najini glasbi spoznala podobno filozofijo. Je zelo resen glede ustvarjanja glasbe in zelo ceni tradicionalni način skladanja pesmi. Razpozna njene prave vrednosti, in to je melodija. V Pigface je bilo pomembno, katere inštrumente bomo uporabili, sedaj to nima nobenega pomena. Inštrumenti so le orodje.
A zakaj sta na albumu Salt Peter uporabila predvsem elektronske inštrumente?
Uporabila sva tudi bobne, kitare in bas. Vse sva posnela na računalnik, to je podobno, kot če bi vse posnela na trak. Ko sva imela posnete bobne in kitaro, sva čez posnela še bas linijo in vokal.
Torej sta posamplala lastno igranje?
Ja.
Kaj ni resnično igranje bolj organsko?
Lahko da je, ampak lahko sva bolj organska od vsake druge skupine na planetu. Lahko vključujeva in reževa razne zanimive zvoke, torej tisto, kar je zanimivo za naju. Lahko sva v studiu in delava le na kitarah. Ko snemava, ne odgovarjava na telefonske klice, lahko bi klical kdo z založbe, a nočeva se prilagajati njihovim zahtevam. Mislim, vseeno mi je, ali je najina glasba organska ali ne. Če poslušaš The Beatles ali tudi kakšno tradicionalno glasbo, lahko opaziš, da je "rezana" in sploh studijsko obdelana.
Iz Londona si se potem preselila v Seattle.
Vzrok je bil v tem, da sem tam postala le Leslie, medtem ko sem bila tu v Londonu vedno Leslie iz Silverfish. Tam nisem srečala nikogar, ki bi me poznal od prej, in to so odlične razmere za delo, je bolj naravno okolje.
Boš nadaljevala kot Ruby ali imaš v načrtu že kaj drugega?
Da, bodo še druge stvari, ne vem še, kako se bodo imenovale. A prihodnji teden grem najprej v New Orleans, kjer bom začela pisati pesmi za naslednji album Ruby, in konec oktobra grem te pesmi posnet k Marku v Seattle. Za tem bom naredila nekaj povsem svojega. Verjetno še preden gremo na promocijsko turnejo nove plošče. Ne vem še, kaj naj bi to bilo, a rada bi delala še kaj drugega.
Imaš pesmi že pripravljene?
Ne. Poskusila sem nekaj napisati med turnejo, a za to preprosto ni časa. Najprej je kosilo, potem je tonska vaja, kasneje nastop, po nastopu spet ni časa... Ne želim delati na tak način. Verjamem pa, da obstaja določena ideja, kako naj bi stvari zvenele.
Zagotovo. Vplivne so stvari, o katerih sem že govorila, torej starejša glasba, ki sem jo poslušala v mladih letih, recimo Simon & Garfunkel, ali resnično organska glasba, kot je soul. Ne vem, kaj naj bi se izcimilo iz vsega tega. Obenem je Mark druga polovica Ruby, tako da je nekaj odvisno tudi od njega. Ne vem, nad čim se trenutno navdušuje.
Kaj pa tvoj resnično samostojen projekt? Se bo imenoval Leslie Rankine?
Verjetno. Mislim, da bo to bo precej čudaška glasba, tudi dokaj neposlušljiva. Ampak še ne vem, ne počutim se dovolj samozavestna za kaj takega.
Zaznal sem določene podobnosti v načinu petja s Polly Harvey.
Menim, da je Polly Harvey blues pevka. Način, kako so pesmi narejene, posebno vokalni deli, je blues. Podobno kot Aretha Franklin ali Ella Fitzgerald. Ja, nekaj mojega petja je res podobnega temu, recimo Whole Is Equal To Sums Of Its Parts (poje del te skladbe), ampak to je kot Ella Fitzgerald ali Nine Simone, in mnoge pevke so pod vplivom tega. Le redke se uspejo temu popolnoma izogniti. Mogoče se midve s Polly ne moreva, ha,ha.
Mogoče bo zadnje vprašanje malce dolgočasno, ampak je vedno zanimivo za naše poslušalce. Katero glasbo zadnje čase najraje poslušaš?
Poleg tega, kar sem že omenila, ne prav dosti sodobne glasbe, razen Becka. Poslušam lahko poslušljivo glasbo, Bon Jovija, pop kompilacije in koktejl stvari, ki jih prežvečiš mimogrede. Poslušam tudi jazz, Davea Brubecka.
Slediš dogajanju v Londonu?
Ne. Nimam pojma, kaj se tam dogaja. Celo za ljudi, ki jih poznam. Ne gledam Top Of the Pops in ne berem glasbenih časopisov. To me ne zanima. Včasih me kdo pokliče in me povabi, da grem pogledat njihov koncert.
Silverfish ste bili del scene, ki so jo poimenovali Camden. Lahko razgrneš kaj podrobnosti?
To so bile skupine, ki so običajno igrale v tem okrožju, posebej v klubu Camden Falcon. To smo bili mi, potem Stereolab, Milk, Headcleaner, Th Faith Healers itd. Med temi skupinami je obstajala ogromna razlika. Mi smo bili popolnoma drugačni od, recimo, Stereolab. To veliko pove, kako je bila ta t.i. Camden scena povezana. Bila je le najnovejša pogruntavščina lokalnega tiska.
Sprašujem zato, ker se zopet dogaja nekaj kot festival...
Ja, Camden Crawl. Vse skupaj se je začelo komaj pred letom dni in nima nič opraviti s tistim, kar smo počeli Silverfish. To so le klubi v Camdenu, kjer lahko pogledaš različne skupine. Ni scena v glasbenem pomenu.

MP3 odlomek/excerpt (55", 381Kb)

Janez Golič