SLAPP HAPPY
Ca Va
(V2 Records, 1998)
Če se že vse vrača, zakaj se ne bi vrnili še Slapp Happy? Vsi trije so bili v zadnjih dvajsetih letih, ko niso objavili plošče pod skupnim imenom, še kako dejavni. Če niso stregli s samostojnimi ploščami, so ustvarjali glasbo za gledališče ali radijske igre, Dagmar Krause pa je sploh postala znana po interpretacijah songov Kurta Weilla. “Pa naj bo”, so družno odgovorili, ko jih je Geoff Travis, nekdanji lastnik Rough Trade Records in ljubitelj njihove godbe še iz sedemdesetih let pobaral, če bi morda še enkrat poskusili skupaj. V njih je prepoznal ne do konca izkoriščen potencial in založil snemanje povratniške plošče. Ca Va je več kot zgolj “naj bo”. Še enkrat potrjuje, da najboljše pop plošče ustvarjajo glasbeniki iz “drugih” sfer. Težko bi uganili, da so to isti Dagmar Krause, Anthony Moore in Peter Blegvad kot tisti, ki so v zgodnjih sedemdesetih sodelovali s člani fausta in Henry Cow. Vse pesmi so namreč preprostih oblik, z razpoznavnim refrenom, a razgibano glasbeno podlago. Tu izkažejo svoje bogate izkušnje, kajti čeprav Moore in Blegvad sama igrata vsa glasbila, je doprinos vseh izvorov enako prepričljiv in prepleten v celovito zvočno sliko, kjer se stalno nekaj dogaja. Ni vodilnega inštrumenta, je le tok skladbe, ki spremlja natančno petje Dagmar Krause.
Od izkazovanja vokalnih sposobnosti v Weillovih songih se je tokrat prilagodila lagodnim razpoloženjem pesmi. V besedilih že sili na rob patetike (Scarred For Life, Moon Lovers), ki se mu izogne s prebliski, ki v pop svetu niso ravno stalnica (Working At The Ministry, King Of Straw). Svoje omejene vokalne zmožnosti sta vsak v eni pesmi pokazal še moška člana, in kot da bi skupaj “priznali”, da v tem nista dovolj močna, jima je priskočila na pomoč Dagmar.
Skratka, zelo lepo uravnotežena plošča. Ravno prav sodobna, da ne gre le za nostalgični spomin na čase, ki se ne morejo vrniti, in ravno prav dosledna, da jim ne moremo zameriti skoka na vagonček modernih stilov. Ja, v podtonih zaznamo rahel pridih popačenih hiphop ritmov, a to je le začimba na nadvse okusno aranžirani plošči.(Muska)
Janez Golič
