STEREOLAB
Emperor Tomato Ketchup
(Duophonic UHF Disks, 1996)
Zanimanje obeh glavnih članov zasedbe Stereolab za karseda različno pop glasbo, je na njihovi novi plošči končno dobilo ustvarjalno potrditev. Vztrajanje na repetitivnih vzorcih analognih klaviatur in enostavnih vokalnih harmonijah je na zadnjih ploščah zašlo v zgolj formalna skladanja novih pesmi. Uvodna pesem z Emperor Tomato Ketchup je že prvo malo presenečenje. Najbolj evropsko zveneča skupina se poigrava s funky ritmom, jim dodaja žvižge in piske analognih izvorov ter simpatično francosko naglašeno petje Laetitie Sadier. Odličnih melodij jim še vedno ni zmanjkalo; Cybele's Reverie je okrašena še z violinskim aranžmajem in tekočim kitarskim poudarkom, ki pritegne že na prvo poslušanje.Pesmi so v osnovi še vedno enostavne, le vsake posebej se lotevajo na svoj način. Tu je v pomoč novi sodelavec, gost na mnogih inštrumentih in producent John McEntire, ki je posodil tudi studio Idful v Chicagu, kjer so Stereolab posneli del gradiva. Stereolab niso običajna pop skupina. Tokrat so se lotili snemanja pesmi z namenom, da ustvarijo raznolik izdelek, ki drži stil. A v njihovem primeru je najpomembnejši način prezentacije same plošče, vse od oblikovanja ovitka, logotipov in predvsem naslovov skladb, ki običajno nimajo neposredne zveze z vsebino pesmi. Takih zavajajočih primerov je cel kup, začnejo se pravzaprav že z imenom skupine, nadaljujejo z uvodno pesmijo Metronomic Underground, preko Perculator z že kar pregrešno svobodnjaškim saksofonskim delom, pa nujnim poklonom tehničnim napravam v Spark Plug in modernizmu v Anonymous Collective. Že zato so Stereolab v svetu popularne glasbe posebnost, ki se zaveda lastne mitologije in jo prevzema kot nekaj, kar določa njen stil.
(GM)
Janez Golič
