THE STROKES
Is This It
(RCA/Menart, 2001)

Kar nekaj pesmi s prvenca The Strokes se ponuja kot iztočnica razmišljanja o meteorskem uspehu do 'včeraj' praktično neznane skupine. Po enem singlu in klubskem nastopu v Londonu je ta mladi newyorški bend pod 'okrilje' vzel največji angleški glasbeni tednik New Musical Express, in iz njih naredil hitro vzpenjajoče zvezde. Pred nekaj meseci so fantje igrali doma kot predskupina lokalnim upom, sedaj so razprodani povsod, kjer se pojavijo. Hard To Explain. Tudi to je globalizacija. In zakaj ravno oni?
The Strokes ne sodijo v krog pozerskih 'rešiteljev rock'n'rolla' angleškega tipa Oasis ali Suede, ki jih je NME prav tako izstrelil v planetarno medijsko orbito še pred objavo njihovih prvencev. Ne, The Strokes delajo le svojo stvar, oziroma, dokaj verno preigravajo glasbo svojih newyorških vzornikov, se tako oblačijo in ohranjajo izvorni zvok in duh rock'n'rolla.
Kar je seveda v redu, a takoj se postavlja vprašanje, ali je to to? Is This It? Kje je tisti presežek, ki njihov prvenec dvigne nad raven zgolj preigravanja že slišanega in bi opravičil takorekoč nedeljeno hvalo v kritiških krogih v vseh kotičkih razvitega sveta? Da so mladi in očarljivi, bi bilo premalo, take industrija itak producira vsakodnevno. Če bi naredili neposredno primerjavo z njihovimi vzorniki, ki zanimivo, vsak v svojih začetkih niti približno ni bil deležen tolikšne pozornosti, bi The Strokes spet padli na izpitu. Kajti; fantje ne premorejo kitarske prefinjenosti Television niti kompleksne poetičnosti Patti Smith Group, niti približajo se ne genialni preproščini The Ramones, kaj šele ekstatičnosti The Velvet Underground oz. Louja Reeda, od katerega so se naučili največ. Zato pa pevec Julian Casablancas prav z značilnimi reedovskimi poudarki pritegne, iz rock'n'roll klišejev naredi všečne pesmi, kjer ne moti niti oguljena platforma.
Pomaga tudi pridih angleške senzibilnosti, ko se The Strokes dotaknejo The Smiths in gredo nazaj do Kinks in The Who. V času, ko vrhove lestvic popularnih zavzemajo anemični pop produkti, je tak retro pogled kvečjemu dobrodošel. In če bodo The Strokes spodbodli mlado generacijo poslušalcev, da bodo segli po ploščah 'izvirnikov', so že naredili dobro delo. Pri planetarnem uspehu pa skupina pravzaprav nima nič. So eni zadnjih, ki bi jim lahko naprtili, da vse delajo le zaradi komercialnega uspeha, The Strokes se le dobro zabavajo. Ali kot pravijo v sklepni pesmi, Take It Or Leave It. Za nesmrtno rock'n'roll slavo pa se bodo morali izkazati še s kakšnim, vsaj tako dobrim albumom, kot je Is This it.
(Muska)

Janez Golič