URBANA PLEMENA: Subkulture v Sloveniji v devetdesetih
Uredili: Peter Stankovič, Gregor Tomc in Mitja Velikonja
(ŠOU – Študentska založba Ljubljana 1999)

Knjiga je zbornik dvanajstih tekstov, ki vsak na svoj način razkrivajo, raziskujejo in rišejo načine kulturnega izražanja. Pri nas. V Sloveniji. V devetdesetih. Beseda teče seveda o subkulturah. Po skoraj desetletju teoretskega molka spet poskus refleksije na temo s u b k u l t u r e.
Teksti v zborniku so sila različni. Tako kot avtorji. In njihovi pristopi k tematiki, stilu pisanja, resnosti obravnavanja, širjenju neke kulturologije. Pisani z različno mero domiselnosti in raziskovalnega duha. In obenem predstavljeni v želji, da se določene subkulturne scene na čim bolj jasen in pregleden način predstavijo zainteresirani javnosti, če ta trenutek pustimo ob strani osnovno vprašanje, ki se poraja predvsem ob prispevku Nataše Velikonja z naslovom Lezbična in gejevska scena, namreč kako danes sploh ovrednotiti pojem subkulture. Omenjeni tekst daleč presega druge prispevke predvsem s svojim inovativnim raziskovalnim duhom in avtentično iskrivim, razlagalnim načinom predstavljanja utripa in življenja gejevske in lezbične scene v Sloveniji. Podobnega poznavalskega duha zasledimo v prispevku s pomenljivim naslovom Punkerji – punk ni mrtev, punkerji so! kot se je to zapisalo aktivnemu rokovskemu kolegu Igorju Bašinu.
Zamisel o knjigi se je porodila ob prebiranju diplomske naloge o rockabilliju in uredniki so jo podprli. Želja je torej bila sestaviti knjigo, kjer ne bi bilo velikega teoretiziranja, ampak naj bi prevladovale etnografske študije, kjer bi sami akterji avtentično opisali in prikazali svoje subkulture. Iskali so predvsem mlajše avtorje, ki če že niso akterji scene, imajo vsaj neko osnovno afiniteto do stvari, o kateri pišejo. Ob osnovnih predpostavkah, kako opazovati posamezno subkulturo, to je od imidža, krajev druženja, do vrednostnih potencialov, so avtorji skupaj z uredniki zastavili vsebino zbornika. Knjiga dejansko ne postavlja tekstov v neki teoretski okvir, saj ti govorijo sami zase. To je prvi vtis, ki ga dobiš, ko knjigo listaš.
Izredna je tudi naslovnica knjige, ki sama po sebi pove več kot marsikateri objavljeni prispevek. Odlične avtorske fotografije pa so žal opremljene s povsem neprimernimi spremnimi pojasnili.
Mogoče koga moti dejstvo, da knjigi manjka uvodni tekst, besedilo torej, ki naj bi uvedlo subkulture v Sloveniji v devetdesetih. Tu bi še posebej izpostavila prispevek enega izmed urednikov, dr. Mitja Velikonje, ki nam na to vprašanje najbolje in najnatančneje odgovori v tekstu Drugo in drugačno z impozantim zbirom literature na to temo. Predvsem ta tekst se opre na teoretski pojem subkulture. Devetdeseta, kot pluralizem slogov in kultur.
Koliko so devetdeseta res specifična in ali gre res za neko novo fazo v razvoju mladinskih subkultur? Ali lahko govorimo o nekem zaporedju subkultur?
Kaj pa subkulturne identitete, koliko so te res samo in zgolj oblika odraščanja v devetdesetih in ali gre mogoče tudi za trajnejše kulturne identitete?
Ali se subkultura ponuja kot mešanje žanrov ali sestavni del kulturnih vrednot v družbi? Kaj pomeni danes biti pripadnik neke subkulture?
Dejansko je danes težko definirati pojem subkulture. Lahko je pojem opredeliti kot sociološko definicijo, ga opremiti z vsemi kriteriji, vendar imajo pri natančnem določanju tega pojma težave celo sami preučevalci.
Preprosto: Kako si lahko drugačen in hkrati še vedno isti?
Knjiga ima seveda tudi svoje pomanjkljivosti. Ne tistih v smislu , da gre za še en priročnik s FDV-ja...
Lahko ji očitamo, na primer, da je izpuščenih precej zanimivih, živih dogajanj v Sloveniji, ki še kako dišijo po subkulturah (naj omenim samo Društvo za zaščito ateističnih čustev, tu je tudi cela drugogodbaška klika, manjkajo raperji in hip hop kultura v Sloveniji…). Škoda. In težko je z analizo zajeti vse, kar je po mnenju nekoga relevantno. Vse v stilu tiste dobro znane: Vsaka interpretacija je v bistvu redukcija. Vseeno.
Kljub vsemu, pohvale vredna poteza urednikov in še posebej nekaterih piscev, saj so pričujoči prispevki več kot le informacija in odslikava družbenega dogajanja, ki ga živimo. Pustimo ob strani različno kakovostno stopnjo avtorskih prispevkov, saj so nekateri le preveč minimalistično (izredno skromen in slab prispevek o rave kulturi) in seminarsko predstavljeni.
Po dolgih letih teoretskega molka o temi subkultur v Sloveniji je izid knjige Urbana plemena vendarle dogodek, vreden vse pozornosti. Na enem mestu imamo prvič zbran odličen pregled knjižnih virov preteklih raziskovanj, obogaten z novimi, svežimi prispevki o subkulturnih scenah v Sloveniji.
Nadaljevanje sledi.
(Primorska srečanja, št. 231/232, 2000)

Varja Velikonja