SUICIDE
American Supreme
(Blast First!, 2002)

Predlanski 11.september je prinesel tudi nekaj pozitivnih posledic. Če ostanemo pri glasbenih dosežkih, je vzpodbudil celo vrsto ustvarjalcev, večino resda v odkritem sočutju in pro-ameriškem duhu, nekaj bolj skeptičnih in razmišljujočih. Duo Suicide je že zaradi imena odrinjen na 'drugo' stran, oziroma sta se Martin Rev in Alan Vega na tak status obsodila kar sama.
Menda bi se album American Supreme še kar nekaj časa kotil v njuni vlažni kleti, če se ne bi pred njun prag zrušila nebotičnika WTC. Vse se je naenkrat vrnilo – ista paranoja, kot jo je vzpodbudila Reagonova politika v času njune najburnejše vizije, uglasbljene in materializirane na nedosegljivo hipnotičnem prvencu iz leta 1977. Še enkrat se je v temeljih zatresla ameriška superiornost, samooklicana demokratičnost, socialna in še kakšna varnost. Snovi za Vegine ekspresije še in še. Njegove zgodbe so natrgane, zgolj izrezani prizori temnih plati Amerike, ki jih osvetljujejo neonske reklame na glavnih newyorških avenijah. Tudi Martin Rev se ni 'poboljšal', resda ne ostaja na pokvarjenih orglah Vox, nekolikanj je posodobil svoj minimalizem, si prisvojil suspendov poln funk, tudi potujitveni tehno udarec pride prav, dubovski postopki potencirajo paranojo nočnega velemesta…
Ampak; žal je zraven še kak ampak… Zasnova je eno, realizacija drugo. Vega nikdar po prvencu Suicide izpred petindvajsetih let ni uspel združiti vizije z izvedbo, pri najboljši volji ostaja na pol poti. Suicide nikakor ne iznajdeta svojstvenega spleta krika in impulza, vse prevečkrat se zdi, da bi Vega lahko svoje odkričal na katerokoli ritmično podlago, na American Supreme še posebej, saj so vse pesmi približno enakega tempa.
Vseeno, če odštejemo njune pretekle dosežke (še enkrat predvsem njun prvenec), je American Supreme še vedno nezgrešljivo njun album, in to z vsebino, ki se ji po doživetju ne more približati noben fabriciran angažma dnevno serviran na MTV.
Ali, Suicide sta še vedno dobrodošlo, če ne kar nujno 'zlo'.
(Rock Obrobje)

Janez Golič