Intervju: SWANS

Swans so po 15 letih neprekinjenega delovanja že legende. Pred kratkim je njihov nesporni vodja in edini originalni član Michael Gira naznanil, da ne bo več deloval pod tem imenom, kajti postalo je že obremenjujoče. Michael se skratka ne gre več te igre. Kot Swans je pustil za seboj kopico plošč, na nekatere od njih ni pretirano ponosen, so pa bile v času nastanka zagotovo odraz trenutnega stanja njegovega duha. Z življensko spremljevalko Jarboe, ki v Swans igra opazno vlogo s petjem in klaviaturami, občasno združi moči v projektu Skin.
Swans so ena tistih tujih skupin, ki so največkrat obiskale Ljubljano. Michaela sem uspel pred mikrofon ujeti dvakrat, najprej po "matineji" v Festivalni dvorani 27.marca leta 1992, ko so Swans nastopili v okviru promocijske turneje ob albumu Love Of Life.

Kako se počutiš v Ljubljani?
Rad imam Ljubljano, ampak tokrat nisem imel časa, da bi si jo ponovno ogledal. Že pred petimi leti sem imel dober občutek, še v času komunizma, ljudje so bili prijazni in Igor nam je razkazal mesto.
V letu 1989 ste podpisali pogodbo z gramofonsko založbo MCA in jo tudi prekinili...
Ja, pravzaprav smo podpisali za manjšo založbo znotraj velike MCA. Ta je bila specializirana za pravo alternativno glasbo in ti ljudje so nas poznali, pa tudi način, kako nas plasirati. Ko smo snemali album The Burning World, je MCA zašla v finančne probleme in odpustila večino ljudi, ki so delali za to malo založbo, pri kateri smo bili tudi mi. Takrat smo padli pod nadzor ljudi, ki niso vedeli, kaj početi z nami, plošča se je prodajala pod pričakovanji in mi smo prekinili pogodbo. To je bil pravi dizaster. Grozno...
Ali si rojen Newyorčan?
Ne, rojen sem v Kaliforniji, v New York sem se preselil pred 10-imi leti.
Ali morda veš, kaj trenutno počne Jim Thirlwell?
Ja, Jim je moj dober prijatelj. Trenutno dela na več projektih. Prvi je Fierce, potem Wiseblood, dela pa še na enem instrumentalnem projektu, to je zelo dobro, nekaj kot filmska glasba, je zelo zaposlen, producira bende...
Sprašujem zato, ker že dolgo ni slišati o njem?
Ja, probleme ima s svojo založniško hišo Some Bizzare v Angliji, stalno se prepirajo in v zadnjih letih niso prav veliko izdali.
Nikoli nisi bil prisoten v projektih drugih izvajalcev, ali pač?
Ne, res ne.. Pač, enkrat sem igral z Glennom Branco, to je bilo enkrat v letih 83/84.
To, da na nastopih ti sam igraš kitaro poleg še dveh kitaristov spomni na simfonije Glenna Brance. Imata tu kaj skupnega?
Ne, ne bi rekel.. Gre mogoče za podoben izraz moči, a on dela bolj na način klasike. In to je dost' drugače. Igral sem enkrat tudi s Sonic Youth in tu sem našel več skupnega.
V tvojih besedilih ni zaslediti konkretnih simbolov razen enega - Amerike. Kaj ti ta predstavlja?
Misliš na pesem God Loves America? To je pesem o potrošništvu kot dejstvu. Običajno uporabljam preproste slogane o podobah, ki se mi porajajo v mislih. Včasih uporabljam resne like, drugič pripovedujem le preproste zgodbe. Imam pesem Failure, ki je na prejšnjem albumu in govori o delu in propadanju v Ameriki.
Kje najdeš navdih?
Teh stvari ne iščeš..
Torej nič določenega, mogoče knjige, filmi?
Ja, pesem God Loves Amerika je nastalo po razmišljanju o Ameriki v času, preden so prišli evropski naseljenci. O tem sem bral par knjig, naravoslovnih študij - kakšen raj je bila Amerika prej! Tako gledanje je nostalgično, pa tudi resnično, to je bila čudovita dežela, potem pa jo je okupirala evropska mentaliteta, ki je v bistvu brutalna. In vse uničila. Zdaj je vse končano. Ja, včasih razmišljam o tem, kar preberem v knjigah.
V pesmi God Loves Amerika je tudi vrstica "Only Murderer Holds Real Power".
Ja, to je komentar o resnični moči v skorumpirani Ameriki.
Ste že igrali v Ameriki v okviru te turneje?
Ne še, tja gremo za tem.
Torej te ne morem vprašat o razliki med evropsko in ameriško publiko.
Ni kake posebne razlike. Nikoli je ni bilo.
Kakšne pa je razlika v odzivu publike pred The Burning World in potem?
Sedaj je mnogo boljši. Prej so me vsi zapuščali. Sedaj ostajajo, očitno jim je bolj všeč. Ne morem trditi, da smo sedaj boljši ali slabši, to je zelo težko, vedno pa poskušam pred sebe postaviti izziv, biti drugačen, ker je neumno ostajati na istem. Če bi ostal na tistem, kar sem počel prej, bi bil popoln idiot, kliše, rock'n'roll klovn, torej poskušam zavračati stvari, ki sem jih že počel, in začenjam z drugim.
Kaj misliš o sebi, si glasbenik, morda avantgardni glasbenik?
Sploh nisem glasbenik. Sem recitator in ustvarjam glasbeno podlago za svojo pripoved.
Kaj pa sodobni rock, poslušaš novo glasbo?
Ne, sploh ne.
Na nastopih ne uporabljaš nobenih scenskih efektov, light-showa, video projekcij in podobno?
Ne, morem nastopati na tak način, ne bi mogel biti tako močan, vse skupaj bi bilo neumno - z vsemi temi lučmi uprtimi vame. Kaj vem, morda kdaj v prihodnosti, za zdaj mi zadošča teh par luči... Nekaj najboljšega, kar sem kdaj videl in slišal, je bil nastop Johna Calea, samo on in klavir, brez običajnega rock'n'roll sranja.
Kaj še poslušaš zadnje čase?
Čakaj, sploh ne poslušam, za to nimam časa! Ampak glasba, ki me sicer najbolj osrečuje, je tibetanska ritualna glasba, ali pa srednjeveška cerkvena glasba, gregorijanski napevi, poleg tega imam rad še Briana Ena, Johna Calea in Louja Reeda.
Omenil si cerkveno glasbo, si morda član kake verske skupnosti?
Ne, ampak vsak je že razmišljal o življenju in smrti, zato govorim o teh stvareh. Sicer sem katolik, kot katolik sem rojen, ne hodim pa v cerkev, čeprav v tem ne vidim nič napačnega...
Zdi se, da sta zadnji dve plošči Swans končni domet...
Končni domet?
Ja, kot da ni več prostora za napredek.
Tudi leta 1984 se je zdelo, da ni več prostora za napredek. Imam veliko različnih idej, kaj počet' naprej. Prva ideja je projekt, ki se verjetno ne bo imenoval Swans, ampak preprosto Michael Gira. Samo preprosta akustična kitara in dolge, dolge zgodbe. Druga smer, ki jo želim izpeljat', pa bo nekakšen groove, ne čisto prave pesmi, bolj usvarjanje atmosfere oziroma zvoka, to je dvoje stvari, ki ju želim delati točno sedaj... ker... Swans niso običajna skupina, pač pa ustvarjamo zvok, R.E.M. imajo zvok, in s tem lahko počnem kar hočem.
Kaj pa misliš o drogah v glasbi?
Neumno!
Si bil kdaj na drogah?
Ja, ko sem imel 12 let, sem začel jemati droge, užival sem LSD, se fiksal v roko, vse mogoče droge. S tem sem prekinil v svojih 20-ih.
Kaj se je zgodilo s tvojo šolo, izobrazbo?
To sem odjebal, ker - kaj to velja? Čez 30, 40 let bom tako ali tako mrtev. Delam po svojih najboljših močeh, kot vsak drug. Ampak mrtev bom tako ali tako, nihče se me ne bo spominjal in tudi tebe ne.
Misliš?
Vem.
Kakšen je potem smisel življenja?
Smisel? Ne vem, kdo ve? Veš ti? Splača se živet in delat najbolje kar moremo... Kot velika ozaveščenost... Na Zahodu se vedno išče smisel, razloge, znanstvene razlage, na Vzhodu ne iščejo smisla, rečejo samo, vse JE, le kot velika izkušnja.

Janez Golič