Intervju: SWANS (Michael Gira)

Swans so se zopet v popolnoma drugačni postavi četrtič predstavili Ljubljani 2.septembra leta 1995 v odličnem ambientu Plečnikovih Križank. Swans so zopet presenetili, kajti predstavili so kup skladb, ki so šele izšle na njihovem zadnjem rednem albumu Soundtracks For The Blind, kajti Michael Gira se je že odločil, da v prihodnje ne bo deloval pod tem imenom. Po njihovem nastopu sem ga zaprosil za ponovni pogovor, ki se je večinoma nanašal na album The Great Annihilator in njegov samostojni izdelek Drainland.
Najprej moram povedat, da sem res vesel ponovnega srečanja z Michaelom Girajem v Ljubljani.
To je eden mojih najljubših prostorov za koncert.
Kakšna je trenutna zasedba skupine?
Larry Mullins je bobnar oz. tolkalec, njega sem srečal v San Fransiscu v backstageu, sicer igra v bendu Iggyja Popa in poklicno v simfoničnem orkestru, v Tenesseeju. Želel sem narediti nekaj zanimivejšega z bobni in prav Larry je predlagal timpane, tolkala in vibrafon. Vudi, kitarist, je stalni član zasedbe American Music Club.
To je zanimivo, ker so American Music Club...
... tako mehki, ja vem. Ampak Vudi je glasbena enciklopedija in se je zlahka vključil v mojo skupino. Tu je še basist Joe Goldring, ki sicer igra v skupini Cold Wait, to je žalostna, milozvočna glasba, in zato sem želel njega.
Prvotno je bilo najavljeno, da bo bobnal Bill Rieflin.
Ja, vendar je zbolel in sem moral najti zamenjavo.
Lani si sodeloval v projektu Pigface, ki ga vodi Martina Atkins.
To ni bila pravo sodelovanje. Vsa glasba je že bila napisana, tako da sem le posnel kitaro za eno pesem in še na eni odpel vokale. Nikoli pa nisem nastopal skupaj s Pigface, tega ne bi mogel. Pravzaprav sem mu le vrnil uslugo, ker je Martin sodeloval tudi na zadnji plošči Swans The Great Annihilator.
Lani si se po 13-ih letih preselil iz Newyorka v Georgio?
New York je kot stara usmrajena riba. Živeti toliko časa v New Yorku je zame pomenilo živeti v zaporu. Res da ponuja ogromno različnih možnosti, ampak kljub temu sem se želel izvleči iz tega prijema. Sedaj, v ruralni Georgi, sem obkrožen z drevesi, konji, griči.
Tvoj solo album Drainland je izdala belgijska založba Sub Rosa, kljub temu da si lastnik lastne založbe Young God Records?
Ja, preprosto so mi ponudili nekaj denarja. Poleg tega so tam ljudje, ki jim zaupam. Že leta so me nagovarjali, naj izdam ploščo zanje, in ker mi je ostalo nekaj pesmi, sem jih zbral na tem albumu.
Zakaj si potemtakem sploh ustanovil lastno založbo?
Predvsem zato, ker sem pred tem imel grozljivo izkušnjo z veliko ameriško korporacijo MCA. Plošča, ki sem jo izdal zanje, je bila finančni polom in odločil sem se, da sam nadziram prodajo plošč. Obenem sem imel odlične zveze z ameriško distribucijo Rough Trade, kar mi je omogočilo širšo prodajo. Na žalost je pred časom ta distribucija propadla, a vseeno, glavno je, da imam nadzor nad promocijo in prodajo svojih plošč.
Doslej si izdajal pri lastni založbi le plošče Swans in Skin. Lahko pričakujemo tudi plošče drugih izvajalcev?
Za to nimam denarja. Če bi našel veliko založbo, ki bi mi dala denar in se ne bi vtikala v moje ustvarjalno življenje, bi to bilo krasno. Toda to se ne zgodi. Če bi imel denar, bi pri lastni založbi izdal kakšno ploščo Casparja Brotzmanna.
Na svoj solo album si uvrstil skladbo Blind, ki je bila posneta že leta 1991, s takratno zasedbo Swans.
Zato, ker je odlična zaključna skladba. In zato, ker pred tem še ni bila objavljena. Bila je preveč osebna, da bi jo uvrstil na kakšen album Swans, bolje se vključuje v razpoloženje solo plošče.
Kakšna je potem razlika med vsemi temi projekti, ki jih vodiš, med Swans, Skin in Michael Gira?
O tem ne razmišljam. Želim le čim več ustvarjati. Mogoče imajo Swans močnejši zvok, vključenih je več glasbenikov, ki se vedno menjujejo. Pred kratkim smo v tej postavi posneli nov album, v premoru med ameriško in to evropsko turnejo. To so daljše kompozicije, zelo umirjene, skoraj ambientalne. [tiri od teh smo predstavili že nocoj, posneli pa smo tudi dve starejši skladbi z novimi aranžmaji.
Kaj pa knjiga Empathy And Other Stories, ki se že toliko časa najavlja?
Knjiga naj bi vsak čas izšla za Rollinsovo knjižno založbo. Naslov je spremenjen v The Consumer in je zbirka krajših zgodb. Tu ni nič avtobiografskega, so le različne zgodbe z različnimi vsebinami.
Na albumu The Great Annihilator najdemo nekaj zanimivih besedil, skoraj skrivnostnih, recimo v pesmi Celebrity Lifestyle.
Celebrity Lifestyle je pesem o MTV-ju. Govori o popularno glasbenem trgu.
Kaj pa The Great Annihilator?
The Great Annihilator pa je izraz, ki prihaja s področja znanstvene fizike. Pojav opisuje Stephen Hawking v svoji knjigi, čeprav mu sedaj še sam ne verjame več. V vesolju naj bi obstajala velika črna luknja, ki privlači in končno posesa celotno vesolje, in se potem zopet razpoči. To se mi zdi zanimiva ideja, ker naj bi pri krčenju vesolja čas tekel nazaj. To me spomni na budistične ideje, na kozmično poetiko. Da se vesolje krči in širi, tako kot neka vrste dihanje. To me je pripeljalo na misel, da tudi človeško telo ni sestavljeno iz trdne snovi, ampak le iz premikajočih molekul. Vse od majhnih molekul v našem telesu do vseh delcev v vesolju, vse se giblje in meša. Nič ni zares trdnega. Tudi če so sedaj videti stvari trdne, bodo čez čas razpadle.
Nocoj ste igrali tudi bizarno pesem, ki se z besedilom razlikuje od običajnih pesmi Swans. To je bila Alcohol The Seed, ki je tako normalna, ko govori o odvisnosti od alkohola.
Zame je to kot molitev. To pesem sem napisal, ko sem bil tako pijan, da nisem mogel niti gledati. Bil sem v pravem deliriju, telo je bilo omrtvičeno in v tem stanju se mi je pijanost zdela kot verska izkušnja. Torej pesem ne govori o pijanosti kot taki, je več kot to.
Že konec 80-ih let ste Swans posneli priredbo pesmi skupine Joy Division, Love Will Tear Us Apart. Vendar kolikor vem, je nikoli nisi izvajal v živo in tudi singla s to pesmijo ni mogoče najti v trgovinah s ploščami.
To je izšlo za Mute Records in moral bi si pridobiti pravico do ponovne izdaje teh posnetkov. Nisem ravno zadovoljen s svojo verzijo te pesmi. To je čudovita pesem, vendar je nisem dobro odpel. Dosti boljša je verzija, ki jo poje Jarboe. Ta plošča in še nekatere druge, recimo prva dva albuma Skin, bodo morda izšle ponovno prihodnje leto.
Lahko razkriješ podrobnosti okoli nove plošče, prej si omenil, da ste že posneli nekaj gradiva?
Nekaj pesmi je zelo dolgih, razpoloženjskih, celo ambientalnih. Posneli smo 6 skladb, vse so mirne in počasne, tista, ki smo jo nocoj predstavili pred dodatkom, je dolga kar 17 minut, se kar nadaljuje in nadaljuje. Posneli smo tudi nekaj filmske glasbe, nekaj bo recitacij in vključili bomo trakove, ki sem jih pred kratkim našel doma. To bo dvojni cede, izdala pa naj bi ga nemška Rough Trade.
V prvi pesmi tvojega solo albuma lahko slišimo dialog, ki je verjetno snet s kakega filma?
Ne, to sem jaz, pijan. To je zakrivila Jarboe, ko me je posnela na kasetar. Kasneje sem našel kaseto. Jarboe me je posnela, ko sem prišel domov po celodnevnem popivanju.
Aha, zato se pesem imenuje You See Through Me?
Ja. Uporabil sem posnetek, ker mislim, da je to lepa... zgodba.

Janez Golič