SWANS
leaving meaning.
(YGR/Mute, 2019)

Po osmih letih trdega dela, po štirih epskih albumih, po neskončnih turnejah, po preizkušanju meja iste zasedbe, je bil čas za spremembo. Michael Gira je razpustil tudi to utrjeno inkarnacijo Swans, zaželel si je svežega pristopa. Kar je počel že tako v prvem obdobju Swans kot tudi v vmesni zasedbi Angels Of Light. Vdor svežih idej je vsekakor dobrodošla poteza, konec koncev Michael sam se prav veliko ni spremenil. Ne po podajanju občutij in ne po vsebini.
Prva razvidna razlika je v umiku tega neskončno brutalnega, nepopustljivega, pulzivnega ritma, ki je (bil) pravzaprav eden od temeljev njihovega zvoka. Michael je šel tokrat v raziskavo drugih razsežnosti, in za to je preprosto potreboval zunanjo spodbudo in pomoč. A brez skrbi, to so še vedno Swans, kot jih poznamo. Nič prelomnega se ni zgodilo na dvojnem albumu leaving meaning. Michael je vedno imel vse pod nadzorom, in tudi tokrat je vedno nekje blizu. Prispevke številnih gostov je uporabil natanko tam in natanko tako, da se je vse sklada z njegovo vizijo. Sestri Anna in Maria Von Hausswolff nadomeščajo spremljevalne vokale Jarboe, The Necks se v popolnosti stapljajo z ambientalno repeticijo, ki so jo Swans najbolje uprizorili na dvojnem, takrat poslovilnem albumu Soundtracks From The Blind. Mantrično zaklinjanje nima običajnega dramskega loka, le Michael ve oziroma čuti, kdaj se mora nakopičena napetost sprostiti – ali skozi brutalni zvočni zid ali v počasnem umirjanju vseh vibracij. Brez frontalnega napada pulzivnega hrupa pride še bolj do izraza ta markantni glas, ki Michaelu še vedno izjemno služi (v nasprotju s sluhom, ki ga nepreklicno zapušča). Ta globok, grleni interpretativni vokal je poglavitni element njihove privlačnosti, tokrat pospremljen z natančnimi aranžerskimi rešitvami. Michael izkorišča svoj glas v širokem razponu med meditativno pripovedjo, krikom, šepetanjem, ponavljanjem, celo podvajanjem in potrojevanjem vokala. Nenavadno je le, da je v pesmi The Nub vodilni glas prepustil pevki Baby Dee, kar se ni zgodilo že od ponovnega vstajenja Swans v letu 2009. Resnici na ljubo, v uri in pol ni slišati nič takega, kar ne bi odmevalo že nekje iz preteklosti. Amnesia je celo predelava pesmi iz albuma Love Of Life (l.1992), a v duhu celotnega dvojnega albuma leaving meaning.
Navkljub zgolj „uglaševanju“ že slišanih formalnih in vsebinskih poudarkov, imajo posamezne pesmi še vedno vsaka svoj karakter, prepoznavnost, puščajo nek težko določljiv vtis tudi, ko se zvočniške membrane že umirijo. Swans zahtevajo predanega poslušalca, zgolj za ozadje ta glasba nima nobenega smisla. In predani poslušalec bi ta album skoraj moral prepoznati za še eno mojstrovino.

povprečna raven dinamičnega obsega: DR8

(Rock Obrobje, oktober 2019)
Janez Golič