TERRY EDWARDS AND THE SCAPEGOATS
I Didn't Get Where I Am Today
(Wiiija, 1997)
Kaj druži Nicka Cavea, Juliana Copea, Gallon Drunk, Drugstore, Tindersticks, The Jesus And Mary Chain, Billyja Bragga in še koga bi se našlo? Vsem je na takšen ali drugačen način pomagal vsestranski Terry Edwards. A zgoraj našteta imena malo povedo o njegovem samostojnem delu, ki je zadnja leta povezano s spremljevalno zasedbo Scapegoats. Če nas uvodna inštrumentala napeljeta na tradicionalno, rahlo swing obarvano godbo, nas Terry takoj zatem preseneti s trdo rockovsko I Like My Low Life Low in malček kasneje dotolče s hardcorovsko drvečo Ditch. Še najbolj všečna je Good Time Strange Thing, ki bi lahko bila delo The Madness, saj je konec koncev njihov Mark Bedford tudi že sodeloval s Terryjem. Vmes se znajde še nežna jazzovska oda, pa razgrajena Canon Waterfalls, in kot da bi nam želel Terry sporočiti "vse to je del mene", je v sklepni skladbi zmiksal vse prejšnje zapise v naslovni kolaž brez oblike in dinamike. Navkljub raznovrstnosti posnetega gradiva, je Terry s svojimi grešnimi kozli prav na tej plošči najbolje zaokrožil svoja široka zanimanja. Tudi po zaslugi producenta Paula Kendalla. Ta je prefinjeno poudaril glavne odlike skupine in prikril pomankljivosti. Terry Edwards nima nobenih možnosti za vstop v prvo ligo rockovskih pevcev, zato je PK njegove vokalne prispevke potisnil v ozadje in jih namenoma rahlo popačil. Poudaril pa je ritem, ga v primerjavi s prejšnjimi ploščami Terryja Edwardsa prečistil tako, da je ohranil naraven zven bobnov in v celoti dokaj trd zvok.Skladbe so večinoma zaokrožene, dovolj izrazite, zabavne, zvočno uravnovešene brez bistvenih sodobnih prijemov. Terry Edwards jih bo zlahka predstavil v živo, ne ravno na velikih festivalih, zagotovo pa bo znal dobro zabavati obiskovalce manjših, tako jazzovskih, funky kot rockovskih klubov.
(Muska)
Janez Golič
