TEST DEPT.
Disturbance
(One Little Indian, 2019)

Čas je bil pravi. Politika železne lady je uničevala težko industrijo predvsem na severu Anglije, delež brezposelnih delavcev je rasel, kapitalizem je kazal svoj najbolj okruten obraz. V londonskem predelu New Cross je leta 1981 nastala skupina Test Department, ki je s svojo angažirano držo in hrupno „industrijsko“ glasbo ne le postavljala ogledalo, temveč „vihtela kladivo, ki oblikuje realnost“. Njihova sredstva so bili kovinski odpadki, ki so služili za ritmično zasnovo; to so podlagali z odlomki političnih govorov in avtorskim pozivom k spremembam in uporu. Dejansko so šli s stavkajočimi rudarji v boj z ramo ob rami, kar je zabeleženo na albumu Shoulder To Shoulder. Glasbeno bi jim lahko našli primerjavo z našimi sodobniki Laibach, prav tako so sčasoma potisnili vstran „industrijski“ zven in se naslonili na elektronski, če ne kar na plesni ritem. Konec koncev je bila začetna tehno subkultura predvsem domena brezposelne mladine.
Že skozi devetdeseta so se Test Dept preprosto izpeli. Angažmaja je bilo vedno manj, prevladal je artizem, ki se je največkrat materializiral skozi razne oblike performansa in sodelovanj. Leta 1997 so naznanili svojo ukinitev.
Njihova predvsem zgodnja glasba ni utonila v pozabo, konec koncev so pomembno vplivali na kasnejše skupine t.i. industrijskega rocka predvsem na Nine Inch Nails. Obenem je čas ponovno postajal „pravi“, z vladavino konzervativni manjšini podrejene Therese May. Leta 2014 so že izvedli nekaj živih nastopov, kasneje organizirali festival, objavili knjižno biografijo in začeli kopati po svojih zvočnih arhivih. Tam se je očitno našlo dovolj navdihujočega gradiva, saj je na osnovi tega nastal povratniški album Disturbance.
Na novo motivirani Test Dept. so torej našli navdih kar v svojih začetkih. V svoj izraz so vrnili kovinski zven tolkal, ga spojili s hladno repeticijo elektronskih pomagal in vse skupaj dinamično pognali še s semplano orkestracijo. Pomenljiv je že uvodno zapis – Speak Truth To Power, kjer že izkazujejo vse svoje poglavitne kvalitete, predvsem se predstavijo kot nadvse živ, stalno gibek organizem. Sestavine skladbe se namreč stalno razhajajo in iščejo ravnovesje, noben ritmičen obrat se ne zgolj ponovi. Bolj EBM-ovski je naslednji, Landlord, saj je podložen s poudarjenim elektro udarcem in že zato izbran za pilotni singel. Tako enostavno vseeno ne gre. Debris je namreč prehod v atonalni ambient; klavirska igra je razpuščena, tolkalski zven oddaljen, tudi recitacija je potisnjena nekam v ozadje. Kakopak je razpored skladb taktično in načrtno odmerjen; meditativni ton nas uspava, in zato naslednji preskok toliko bolje učinkuje. V Full Spectrum Dominance nas Test Dept. zapeljejo v trans, hipnotični elektro učinkuje zamaknjeno, dokler nas ne potegne v vrtinec potujevalnih učinkov (ki jih zlahka interpretiramo kot medijsko obstreljevanje). Logično sledi Information Scare, kjer zaznamo sledi zgodnjih Test Dept še z dvojnega EP-ja Beating The Retreat. Ko njihov stroj pridobi prave obrate in še pospešuje, posesa vase vse okoli sebe. Gatekeeper je še en spust v meditativnejši ton, a še vedno z intenzivno igro šumov in tolkal. Prav tako bolj razgrajena, ritmično eksperimentalna je GBH84, kjer so hladni kovinski udarci v popolnem sozvočju z drgetom elektronike. Album sklene Two Flames Burn, skoraj osemminutno brbotanje elektronike in pridušenih vokalov. Skladba še enkrat odpira, že malce sentimentalno, vprašanje o smisla upora, a vsaj dokler gori plamen, se ta lahko razširi v požar.
Naprej pa se porajajo še številna vprašanja, predvsem v kolikšni meri je angažma iz začetka osemdesetih še relevanten za današnji čas in prostor? Je album Disturbance zgolj nostalgični pogled na pionirske čase, ki se v svoji čisti obliki hrupa in upora ne more ponoviti? Obenem pa se lahko vprašamo, če so razmere bistveno drugačne. Je sedaj kaj manj nadzora s strani oblasti, korupcije, izkoriščanja, policijskega nasilja, medijske manipulacije? Ne glede na okoliščine Test Dept. ropotajo in kričijo naprej in ropotajo in ropotajo vsaj tako dobro, kot so že, če ne bolje.

povprečna raven dinamičnega obsega: DR10

(Rock Obrobje, marec 2019)
Janez Golič