THINKING FELLERS UNION LOCAL 282
The Funeral Pudding
(Brinkman, 1995)
THINKING FELLERS UNION LOCAL 282
Strangers From The Universe
(Matador, 1995)

Zgodilo se je, kar se je po šestih letih blodnih iskanj skoraj moralo zgoditi. Peterica iz San Fransisca je končno na eni plošči sumirala svoje obsesije na način, ki omogoča "normalno" poslušamje in obenem ohranja vse glavne odlike njihove glasbe. Ali drugače, če so predhodne plošče v celoti pomenile premik ali v eksperiment (Mother Of All Saints), se preveč očitno navezovale na sonične kitarske igre (Tangle) ali se že nevarno nagnile v ukročene glasbene vode (Admonishing the Bishops), The Funeral Pudding streže z uravnovešenim odnosom vsega, kar znajo. Od devetih komadov na plošči so trije opremljeni z besedili, ki so le skice napol blodnih sanjah. Te sanje so kot del našega vsakdana, včasih vznemirljive, drugje banalno preproste in celo moreče (Heavy Head). A glavna odlika so inštrumentalne rešitve, tokrat obogatene z naleti violine in banja.
Izpadi so tokrat omejeni na normalne okvire, s tem da pesmi še vedno krasi neizmeren vir aranžerskih domislic. Neverjeten je njihov smisel za povezovanje na videz nepovezljivih delov skladb, kjer so pravila strukturiranja komadov postavljena na glavo oz. so prevzeta popolnoma svobodno. Če posamezne teme ne najdejo primernega nadaljevanja, se lahko končajo že po minuti ali dveh, drugje se navdihi razprostrejo v nepredvidljive širjave. Razveseljujoč napredek glede na predhodno njihovo pojavljanje je občutek za pravo mero, občutek za razvoj določenih idej, ki niso več kaotična zmes nedorečenih vzorcev, ampak se navezujejo na njim lasten način. Posebej razveseljujoče je dejstvo, da T.F.U.L. 282 vztrajajo na zvoku, proizvedenem na analognih inštrumentih in na efektih, ki jih najdemo v vsakem cenenem demo studiu. Temu se reče izkoriščanje obstoječih možnosti in njihova domiselna uporaba še enkrat vzbuja upanje, da tu še ni vse povedano in storjeno.

Komaj prebavimo "zadnjo" ploščo odštekane peterice, že se pojavijo z novim izdelkom, tokrat izdanim za matično založbo Matador. Naslov plošče je povsem primeren, Thinking Fellers so res tujci iz kozmičnih prostranstev kitarskih zvokov. Tokrat je njihov celostni izraz ostro razdeljen na normalno pojavljanje, z besedili in kolikor toliko normalnim strukturiranjem komadov in na drugi strani kot dokaz njihove nepopustljive nenavadnosti strežejo z inštrumentalnimi vložki (oz. so vokalni deleži v tej funkciji), posnetimi kar v prostoru za vaje. Album prinaša 9 vokalnih prispevkov, podkrepljenih s premišljenim spletov kitarskega štrenanja in razdelanih ritmov. Tu so TFUL 282 še vedno neprekosljivi mojstri, lahko bi celo zapisali, da je njihovo glavno vodilo stalno variranje okoli osnovne melodike, ki je nadvse enostavna, mnogokrat na meji banalnosti a la Residents. Vso potrebno raznolikost dosegajo s stalno menjavo posameznih vlog, vseh pet članov poje, vsi udarjajo po tolkalih in škrebljajo po kitarskih strunah. Ker so ti eksperimenti našli mesto že na kopici plošč, fantje in dekle počasi izgrajujejo slog, ki se mu že težko izognejo, zato pa z njim odlično prezentirajo vse svoje zamisli. Omenjeni inštrumentalni vložki so tu priloženi že malce na silo in kar se mene tiče, nepotrebni. Thinking Fellers Union Local 282 ne potrebujejo nobenega eksplicitnega dokaza lastne norosti več. Še vedno ždijo na samem robu rockovskega dogajanja in zdi se, da se tam odlično počutijo.
(Rock Vibe)

Janez Golič