THINKING FELLERS UNION LOCAL 282
I Hope It Lands
(Communion, 1996)
Običajno se razvoj določene rockovske skupine kaže v vse boljšem obvladovanjem inštrumentov, polnejšem zvoku in sprejemljivejšimi pesmimi. V skladu s tem se povečuje zanimanje za njihovo glasbo, vztrajanje na sceni prinese določen sloves oz. prisotnost v zavesti poslušalcev. Peterica iz San Francisca, Thinking Fellers Union Local 282, že z imenom nakazuje, da niso običajna rockovska skupina. Iz varnega zavetja založbe Matador, s katero so recimo popolnoma zadovoljni Pavement, so se odločili za prestop k takorekoč neznani Communion. Razumljivo, saj s ploščo I Hope It Lands fantje in dekle ne odstopajo niti za korak. Še vedno smo soočeni s stalnimi kitarskimi štrenanji, ki terjajo nekaj več pozornosti, da postanejo domača. Pesmi so stalno razmigane, le vokalne harmonije so tekoče, čeprav mnogokrat skregane z inštrumentalnim ozadjem. Posebnost, ki se ji Thinking Fellersi nikakor nočejo odreči, so kratki inštrumentalni izleti. So kot skice nečesa, kar iz takšnih ali drugačnih razlogov ni preraslo v zaokroženo celoto. In če smo pri posebnostih, ne moremo mimo svojevrstnih besedil, ki prav tako niso zaokrožene zgodbe, prej zbirka nepovezanih vtisov. Tokrat so večinoma na vrsti živalske sanje (The Poem, Lizard's Dream, A Lamb's Lullaby), prenesene v svet človeških želja in potreb. Tu so še najbližje posmehljivemu tonu The Residents, čemur pritrjujejo še podobno popačeni glasovi vsaj treh različnih vokalistov. Nekaj trenutkov plošče I Hope It Lands kaže, da TFUL 282 niso zavestno naklonjeni destrukciji forme pop pesmi. Če le želijo, so njihove harmonije nadvse prijetne, a le toliko časa, dokler je to v funkciji sporočil. In zaenkrat nič ne kaže na skorajšnji pristanek.
(GM)
Janez Golič
