TORTOISE
TNT
TRANS AM
The Surveillance
(obe City Slang, 1998)
Pa smo ga dočakali, tretji redni album čikaških želvic. Smeri razvoja njihove inštrumentalne godbe so bile široko odprte; zgodilo pa se je to, kar bi glede na številne vzporedne dejavnosti lahko pričakovali. Tortoise je zmanjkalo razpoznavnih harmonij, ki so na prejšnjih ploščah “vlekle” tok celotne skladbe. Zamenjali so jih zvočni eksperimenti, tokrat narejeni s pomočjo digitalne tehnologije. Zato je zvok “hladen”; manjka organska globina basa in naraven odzven ksilifonov. V zameno smo dobili bogastvo drobnih utrinkov, ki se prepletajo v težko določljivo celoto. Skladbe so razdrobljene, tako harmonično kot ritmično, in ko vtakne prste vmes še John McEntire s številnimi produkcijskimi posegi, vse postane še bolj pregneteno. Skratka, Tortoise so večjo pozornost namenili podrobnostim, spajanju zvočnih elementov na večih ravneh, medtem ko trpita razpoznavnost in slog. TNT zatorej ni lahek zalogaj, četudi so sestavni deli lagodna jazzovska poigravanja in mestoma celo nekaj kot drum&bass ritem. Tortoise vse zlahka posrkajo vase (in zase), in so zaradi izrednega občutka za kompozicijo zvoka še vedno (vsaj) korak pred drugimi.
Trans Am so povsem druga zgodba, čeprav smo jim na prejšnjih ploščah našli skupne točke s Tortoise. Tokrat so se namreč odrekli pomoči Johna McEntira in še več, odločili so se, da bodo ploščo posneli s čim manj studijske pomoči. Zato je večina pesmi okleščenih na primarno oz. na tisto, kar lahko trio odigra v živo. Že začne se naravnost divje, grobo in kompaktno obenem, ubijalsko drveče, čista preproščina kitare, basa in bobnov. In preproščina se nadaljuje tudi v drugem polu njihovega zanimanja, na področju elektronskih izvorov. Manjkajo tista nenadna mešanja zztopovskih kitarskih solaž, dubovskih ritmov in popačene elektronske teksture, s katerimi so “šli na živce” tako zapriseženim rockerjem kot elektroničarjem. Trans Am so se odrekli tovrstnim eksperimentom in ponudili strogo polarizirano godbo; šli so celo tako daleč, da so oba pola razvrstili izmenjaje, za kitarskim komadom elektronski, zatem spet elektrika… Kot bi želeli do/pokazati, da gre le za različna orodja, strukturno pa so komadi zlahka zloženi eden zraven drugega. Velja le učinek, ta pa izhaja iz navdahnjenih idej, ki jih pri Trans Am ne manjka.
(Muska)
Janez Golič