Intervju: Ui
Še preden razpade newyorški hardcorovski kolektiv Dolores, se basist Sasha Frere-Jones odloči za sestavo instrumentalnega kvarteta Ui, osnovanega na prepletu basovskih kitar in bobnov. Ne da bi vedeli eden za drugega, skoraj istočasno (leta 1993) tako Ui kot čikaški Tortoise objavijo prvo ploščo. Po desetih letih so oboji še kako delujoči, Ui to dokazujejo s svežim albumom Answers. Po elektronski pošti sta se razpisala basista Sasha Frere Jones in Wilbo Wright.
Najprej bi vaju vprašal, kakšno je vajino mnenje o terminu 'post-rock', mnogokrat vezano na Ui . Zdi se, da se prav noben bend noče istovetiti s to oznako.
SFJ: Edina definicija 'post-.rocka', ki mi je všeč, je tista od Mogwai – pravijo, da post-rock pomeni pivo, ki ga spiješ po rockovskem koncertu. Ampak, odkrito rečeno, če ljudje ne morejo mimo oznak, naj uporabljajo karkoli si že izmislijo. Meni je na primer všeč "Pre-2step"
V redu, kaj predlagata za oznako svoje glasbe?
SFJ: Funky rock.
WILBO: Ritmična, 'nizko' zveneča glasba.
Z Erikom Sankom ste Ui postali bolj rockovski, a še vedno striktno instrumentalni, čeprav on odlično poje. Ste ga poskušali prepičati, da bi…
SFJ: Morali bi ga prepričati!
Tokrat je album produciral Bruce Gyggin, znan po produkciji rockovskih bendov. Ste ga prav zato tudi izbrali?
SFJ: Ne, Bryce je bil na voljo in je obenem nastanjen v New Yorku. V igri je bil Steve Albini, a ima natrpan urnik in je v Čikagu. Računal bi nam male denarje, a še vedno več kot Bryce. To je to.
WILBO: Obenem ima Bryce studio v veliki zapuščeni cerkvi v državi New York, torej pri roki. Za nas je bilo pomembno, da smo lahko med snemanji hodili domov. Edinole, iz studija smo morali znositi nekaj ton opreme Evana Danda… No, nisem uspel prepičati ostale, da bi šli poslušat skupino Shania Twin, ki igrajo le priredbe. Torej smo na videu spet gledali The Song Remains the Same in Sympathy For the Devil. In oh, še enkrat Spinal Tap, že milijontič, se mi zdi.
SFJ: Jaz sem bil povsem za to, da gremo poslušat Shania Twin. Prav tako ne razumem, zakaj nihče ne mara Ghost World, kar smo tudi gledali. Ampak nihče nima nič proti Spinal Tap. Zakaj bi le?
V splošnem Ui ostajate zvesti unikatnemu zvoku in mešanici slogov. Igram se z idejo, da naslov 'Odgovori' v bistvu odpira nekatera vprašanja kot 'kaj je izvirnost, kaj je raznolikost itn'. Torej, kaj pravzaprav odgovarjate…
SFJ: Kaj je narobe z ljudmi? Zakaj so tako zaspani? Zakaj je glasba tako počasna? Lahko damo več bendža v pesem? Lahko prestrašimo sami sebe? Gremo lahko domov?Ui sicer vključujete širok izbor glasbenih slogov in žanrov, ampak zdi se, da imate obenem tudi stroge omejitve – nobenih razvlečenih solov, nobenega vokala, nobenih didžejevskih prijemov.
SFJ: Imaš prav. Omejitve so voda, iz katere rasemo.
WILBO: Glasbi dodajamo tako, da ji odvzemamo.
Kako normalno skladate? Glede na to, da ste podpisani vsi, bi sklepal, da pesmi rasejo iz skupnega muziciranja?
SFJ: Ugasni kamero, J Edgar!
WILBO: Pravzaprav sva Sasha in jaz začela sama delati na pesmih, potem sva pritegnila Clema, ki je dodal svoje ideje, na koncu se je vključil še Erik.
Kako pesmi dobijo naslove?
SFJ: Običajno si jih izmislim jaz, in če nihče ne ugovarja, tako tudi ostane. Če kdo protestira, se vsi strašno mučimo, da si izmislimo drug naslov.
WILBO: Ja, Sasha je želele ploščo nasloviti Big Booty Bombast, a smo bili ostali proti.
SFJ: "Non-Synchronous Arcs and My Life With Three 6 Mafia" je bil tudi eden od naslovov.
V interakciji med bobni in basom zaznam odmev hardcorovskih prijemov. Ste igrali prej v kakšnem HC bendu oz. kje drugje? Kakšni so vaši vplivi?
SFJ: Zagotovo je bil hardcore zame osnova, ampak vsi poslušamo vse vrste sranja. Jaz sem oboževal ameriške indie bende kot Minutemen, Big Black, Bad Brains. In hiphop je bil vedno zraven, čeprav še vedno trdim, da to ni 'živa' glasba.
WILBO: Igral sem v vseh vrstah skupin, razen hardcorovskih in metalskih. Ko sem srečal Sasha, sva oba poslušala skupino Material iz časa albuma Memory Serves, ali prvi album projekta Golden Palominos, originalne Massacre plošče, te stvari. Oba sva rada igrala oblike. Sem najstarejši član skupine, zato so moji vplivi stare skupine kot CCR ali Allman Brothers.
SFJ: Memory Serves je krasna plošča, absolutno. Vsa ta ključna newyorška hormolodika - Decoding Society, Blood Ulmer itn – je bila prisotna v naših glavah. Zagotovo. In nihče v skupini ni nikoli rekel ne za CCR. Priznam, da nisem poznal Allman Brothers vse dokler nisem spoznal Wilba, ampak sedaj so mi všeč!
Pred leti ste sodelovali s skupino Stereolab na plošči Uilab. Načrtujete podobno sodelovanje?
SFJ: S kakšno drugo skupino? Ali Stereolab? Nič od tega, zaenkrat.
Obstaja nekaj kot končna vizija za Ui? Nekaj, kar bi radi še dosegli?
SFJ: Smo jo že dosegli. Zbirka strani B s singel plošč in koncertnimi posnetki bi jo lepo zaokrožila.
WILBO: Vedno sem si želel razširjeno, skoraj big band zasedbo Ui, ampak zaenkrat ne kaže, da bi se lahko uresničila.
Upam, da se nekega dne vidimo v Sloveniji.
SFJ: Jaz tudi.
WILBO: Jaz tudi, jaz tudi!
(uporabljeno za portret v reviji Muska, oktober, 2003)
Janez Golič
