MOJ ŽIVOT JE NOVI VAL
Razgovori s prvoborcima i dragovoljcima novog vala
Branko Kostelnik
(Fraktura, 2004)

Lani je hrvaška založniška hiša Fraktura v svoj književni program uvrstila dve avtorski knjigi, ki vsaka na svoj način popisujeta inovativna, divja, pestra novovalovska leta na prostorih bivše Jugoslavije. Nagrado za publicistično knjigo leta 2004 je dobila knjiga Sretno dijete Igorja Markovića (videli smo tudi istoimenski film) in založba se pohvali že s tretjim ponatisom. Radi pa bi prodrli tudi na ostala tržišča bivše Juge, saj je tu potencial, ki ni povsem izkoriščen. A o tem kdaj drugič. Druga knjiga je zbirka intervjujev s pomembnimi akterji novovalovske scene izpod peresa Branka Kostelnika, ki naj bo predmet tokratne ocene…
Branko Kostelnik je publicist in glasbenik. Njegove intervjuje z nekaterimi pomembnimi protagonisti alternativne glasbe iz bivšega skupnega prostora sem že brala v reviji Zarez, pisal je tudi za revije Balcanis, Danas, Globus, Kontura. Je ustanovitelj in vodja art-rokovske skupine (kot jo sam imenuje) Roderick in eden izmed sodelavcev Enciklopedije hrvatske pop in rok glasbe. Preplet osebnega in javnega na širokem polju popularne glasbe torej, ki mu z desetletji ukvarjanja in fanovstva še vedno postavlja nove izzive, nova vprašanja, ki tudi danes, z distance 25 let, ne izgubljajo na intrigantnosti. V glasbi, svetu in v družbi se je spremenilo ogromno stvari, toda osvetlitev določenih pomembnih segmentov v nekem okolju in času, še posebej, če si ga tudi ti aktivno ali ljubiteljsko doživljal, reflektiral in po svoje predstavljal v medijih, je vedno zanimiva. Predstavlja namreč pomemben in nenadomestljiv, samosvoj pogled na ta čas, to glasbo in te ustvarjalce. Kostelnik si je torej zamislil knjigo intervjujev. Izbor 19 pogovorov temelji na osebni afiniteti, ki ji svežino in prepotrebno količino humorja dajejo novi, današnji pogledi nekdanjih novovalovskih borcev. V tem pogledu krepko prekaša Markovićev izbor in pogled, ampak to je že spet stvar (moje) percepcije, zornega kota pogleda, v glasbenem okusu, ki ti je bližji in tako v nedogled…
Osnutek knjige je Kostelnik zasnoval leta 2000, in na novo preizprašal punkovske in novovalovske kolege o tem, kaj počenjajo danes in predvsem, kako je bilo pred 25 leti, oziroma kaj čas in gibanje pred 25 leti pomenita danes. Kostelnik sam se od tega vprašanja v knjigi ogradi, besedo prepušča junakom, dasiravno že njegov izbor in predvsem določena vprašanja, ki se pri nekaterih intervjuvancih namensko ponavljajo, dokaj podrobno razgaljajo tudi avtorjevo hotenje, namen. Prav intenzivna gostovanja ex novovalovcev po letu 2000 (Vlada Divljan, Dušan Kojić Koja, Srđan Gojković-Gile in ne nazadnje Margite Stefanović-Magi, so ga vzpodbudila, da zbrane zapiske objavi v knjižni obliki. Z nekaterimi glasbeniki je prijateljeval, z drugimi delal za radio ali časopis, in to od 1991 naprej, ostale pa je poiskal; bodisi nepredvidljivega Kraljevića, pevca Termitov, ki pluje po daljnih oceanih, pa še vedno zanimivega in vznemirljivega Valterja Kocijančića, šefa prvih Parafov. Kriterij izbora so bili kvaliteta avtorskega rokopisa in osebna poetika posameznika ali benda, in še posebej vpliv, ki so ga imeli na nove generacije in prepoznavnost glasbenega stila. Tako ne manjkajo Laibach, Pankrti (Tomc in Lovšin), Rundek, Električni Orgazam… Mejno leto novega vala je avtor potegnil v leto 1985 (za osvežitev nam obudi spomin, ko so Dugme in Brena prišli do točke, kjer so skupaj odpičili kolo), predvsem zaradi izjemnih plošč, ki so izšle še po letu 1982 in nove generacije postnovovalovskih bendov in publike. Zato imamo v izboru tudi EKV, Partibrejkerse in celo Videosex. O vlogi in pomenu Caneta še iz Radničke kontrole, Milana iz obdobja Šarla, Iztoka Turka iz benda Kuzle, je bilo napisano že veliko besed, vendar jih Kostelnik izpostavlja na novo, s tem da je Milanovo mesto zapolnila Margita. Manjkajo torej Milan, Čavke, Vd, Pečar, pa tudi Srđan Sacher se ni hotel »glamurizirati« v knjižni obliki. Jura Stublić se kljub obljubam ni javil, zato je avtor objavil »star« intervju iz leta 1989. Obsesiji s fenomenom Štulić se je oddolžil z njegovo fotko, ki krasi naslovnico knjige. Črnobelo. Misteriozno. Fino (zadnji Štulićevi odmevi v hrvaškem Globusu namreč z glasbo nimajo več povezave, ali pač??).
Moj život je novi val je dobra zbirka interjujev, v kateri bo radovedni bralec dobil številne odgovore o enem izmed najbolj vitalnih obdobij punkovske in novovalovske glasbene zgodovine na nekoč skupnem prostoru bivše Jugoslavije. Knjiga pridobi na vrednosti zaradi avtentičnosti izjav prvoborcev (in žal redkih prvobork), tu so navržene številne navezave na pretok idej in življenja na osi Ljubljana-Zagreb-Beograd z zelo močnim oddelkom na Reki. Glasbeniki so se med seboj družili, ogromno koncertirali, inovativno kreirali svoj glasbeni izraz, imidž, nastope, njihovo življenje je bil novi val. Brez dlake na jeziku so izpostavljeni medsebojni vplivi, vplivi okolja, svetovne glasbe, literature, umetnosti, veliko duhovitih opazk na račun glasbenih rokovskih kritikov, njihove ozkosti in okostenelosti, delovanju glasbenih založb, urednikov, kako so se »slišali« in ocenjevali med sabo. Še posebej se mi je zdela zanimiva npr. osvetlitev vloge Gorana Lisice-Foxa, ki jo Kostelnik rad ponuja v razmislek tedanjim protagonistom predvsem reške scene. In če imamo v tujih študijah o Sex Pistolsih veliko besed o Malcolmu McLarnu, zakaj ne bi na domačih tleh spregovorili tudi o fenomenu Foxa, o njegoven nekdanjem položaju pri Parafih, na primer, o njegovem vplivu in kasnejših menedžerskih potezah. Specifika nekdanjega skupnega prostora je tudi njegov kasnejši razpad, pa odprto nacionalno vprašanje, zato so tudi v tej smeri na žalost, zanimiva stališča vseh sodelujočih, katerih večina se je vojnim grozotam devetdesetih let umaknila v tujino (Koja, Divljan, Rundek), medtem ko so ostali vsak po svoje še delovali in še delujejo v glasbenih vodah. Ali kot bi lepo povzel Srđan Gojković Gile, rokenrol je neke vrste perpetum mobile iz preprostega razloga, ker se ta nova energija obnavlja z novimi generacijami in njihovo novo senzibiliteto, ki vpliva tudi na nas, saj smo bili vedno odprti novim vplivom…
(Muska, marec 2005)

Varja Velikonja