WILL OLDHAM
Joya
(Domino, 1997)

Nič bistvenega se ni spremenilo potem, ko je Will Oldham ukinil vse svoje prejšnje karnacije (najprej Palace Brothers, potem Palace Music in na koncu le še Palace), zbral pogum in se na album Joya podpisal sam. Kot bi hotel reči, sedaj sem šele pravi jaz. Kot da bi lahko bil še bolj oseben. A je kvečjemu rahlo “oživel”. Morda se je otresel bremen, ki jih je prinašala krinka imena. Vesela muzika tole vseeno ni. Will je notorični melanholik, in celo svetlejša produkcija ne more pregnati senc globoke zasebnosti. Izraža jo z nikoli povzdignjenim glasom, prej okornim kot ne, in glasbeno podlago, močno vpeto v ameriško folk-rock tradicijo. Začne se kot kompromis, O Let It Be, a če mu zares prisluhnemo, spoznamo, da gre za zaklinjanje, za ponovno in vnovično vrnitev k sebi (I can do without it / I can always shout it / O let me be myself) . Na kratko se sooči z nasprotji v Antagonism, a se kmalu vrne v svoj svet, ki mu je kot usojen; spet je pomirjen v svojem nemiru. Tu je doma. New Gypsy, Rider, I Am Still What I Meant To Be. Ne morem se otresti primerjave z Nickom Drakeom. Isti glas, ista boleča melanholija. Drake prav tako ni uspel predreti lupine, a je šel v tem korak predaleč. Svojo klaustrofobičnost je plačal z najvišjo ceno. Ne, ne, ničesar ne napovedujem, le bojim se. Občutljive duše, vržene v kruti pop svet… Primerov je kar preveč.
Will Oldham prihaja iz vrst glasbenikov, ki so izšli iz Louisvilla in se večinoma preselili v Chicago, a praktično le še on trmasto vztraja na tradicionalnih glasbenih izročilih. Ostali njegovi sodobniki se preizkušajo v novejših praksah; eksperimentorajo z elektroniko oz. studijem, se poigravajo z jazzy ritmi in sproščajo napetosti skozi lagodne teksture na robu tišine. Will je zavezan tradiciji; ohranja izraznost pred obliko in mu je obenem bolj malo mar za natančnost izvedbe in zvok. Tudi za popularnost. Nima agenta, ki bi skrbel za njegovo kariero in le redko nastopa. Zato mu ostane več časa za pesmi, ki jih redno objavlja na številnih ploščah različnih formatov in dolžin. Odkrite ga sedaj, ko je na vrhuncu ustvarjalne moči.
(Muska)

Janez Golič