THE YOUNG GODS
Orto klub, Ljubljana
8.marec, 2001

Young Gods v Gradcu, 1996, foto: Janez Golič Da še sama v živo preverim v alternativnih medijih tolikanj opevano karizmo glavnega protagonista benda The Young Gods Franza Treichlerja, sem 8.3.ob 22.00 v Ljubljani. V nabito polnem, zakajenem Orto klubu. Na koncertu, ki ga je organiziral Škuc Ropot.
Pionirji »techno-rocka« (kot nam njihovo glasbo grobo predstavljajo na promo letakih ) po enajstih letih ponovno v Ljubljani. V sklopu promocije svojega zadnjega CD »Second Nature«, ki so ga v lastnem studiu producirali sami.
Pravijo, da ima rock največjo moč takrat, ko jo črpa iz uporne (osebne) drže svojih protagonistov. In Franz Treichler je prototip rockovskega frontmena. Če sem na glasbi s plošč mestoma začutila zame motečo podobnost med njim in velikim Doorsovem Jimom, pa me je živa koncertna predstavitev povsem razorožila. V bistvu že na samem začetku, z mojim favoritom iz njihovega zadnjega CD »Second Nature«, pesmijo Stick Around (...for the world/ Stick around for the crazy world / more and more is what everybody knows / more and more is what everybody wants), s katero so nas mladi bogovi zavrtinčili v plesno zvočni ritem.
Za rockovske glasbenike na splošno velja, da je rock glasba, ki funkcionira predvsem na odru, v živo, v klubih. Razsežnost, ki je pri The Young Gods neohodno potrebna. Videti in slišati jih v živo. Nujno. Kajti šele takrat lahko ujameš Franzovo telesno izraznost, ki je izredno pomemben element v igri zvokov in glasu in hrupa in škripanja. Njegova telesna izraznost je čutno osvobajajoča. Nevsiljiva. Iskrena. Tesno povezana z glasbo. Ekspresivna. Na momente skorajda religiozna. Čarobno vznemirljiva. Nikoli opolzka. Pretirano nasičena. Ali koketirajoča. Ali osladna. Hrup, ki se vali iz zvočnikov, je glasba, ki jo je mogoče čutiti in ne zgolj slišati. Energija v glasbi in večno spreminjajoča se dinamika so elementi, ki privlačijo. Kontakt s publiko pristen. Duhovit.
The Young Gods so v četrtek zvečer dobesedno bombardirali z najbolj vznemirljivimi skladbami iz njihovega skoraj dvajset let dolgega rockovskega življenja. Poudarek koncertnega večera je bil sicer na motivih iz zadnje CD plošče »Second Nature« ( Lucidogen, Supersonic, Attends, Astronomic..), niso pa manjkale tudi uspešnice s prejšnjih CD »TV Sky«, ( z ovacijami sprejeta pri občinstvu Gasoline Man in Skinflowers) in »Only Heaven« ( Kissing the Sun, Strangel, Speed of Night) ter šele v bisu biseri iz, za mnoge njihovega najboljšega albuma »L'Eau Rouge« (in sicer prekrasni Charlotte in L'amourir).
V kateri duševni plasti se skriva resonančni okvir dojemanja rocka? Ne veste? Mladi bogovi tičijo že devetnajst let pri samem izvoru le tega.
Ogled koncerta bi priporočila predvsem vsem skeptikom, ki jih muči vprašanje, do kje in kam lahko pljusknejo meje rocka kot izraznega sredstva. Pri mladih bogovih prežetega s tradicijo rokovskega izročila in do onemoglosti zmiksanega v čaroben zvočno-vizuelni-tekstovni opoj.
Koncertna izkušnja, po kateri hočeš preprosto ŠE. (Rock Vibe)

Varja Velikonja