YOUNG GODS
Only Heaven
(PIAS, 1995)
Ko so se The Young Gods pred tremi leti družno odpravili v deželo, kjer se je rodil rock'n'roll, so jih najprej prevevala mladostniška čustva. Plošča "TV Sky" je bila njihov poklon ameriškemu kitarskemu rocku oz. njegovi mitologiji. Za prvim navdušenjem je prišlo do streznitve in skorajda razočaranja. Velemestni New York je s svojim multi kulturalnim vrvežem povzročil povratno reakcijo. Švicarjem se je stožilo po Evropi. Na "Only Heaven" ne boste našli niti verza, ki bi apliciral na rockovsko stvarnost. Glavne teme se razvijajo visoko nad oblaki, takorekoč v kozmičnih prostranstvih, tam torej, kjer naj bi mladi bogovi imeli svoje domovanje. Za ozvočevanje tega nad-sveta je primerna elektronsko ambientalna podlaga, ki predvsem v Evropi v zadnjem času kaže na razcvet. Temu lahko prištejemo še stare evropske, predvsem nemške elektronske skupine, ki so konec 60. in v začetku 70. let z dovolj avtonomnim glasbenim jezikom odgovarjale anglo-ameriški kulturni prevladi.The Young Gods so z novo ploščo stopili še korak naprej po ozki brvi, ki tako nezanesljivo vodi nad breznom artističnega prevrednotenja klasičnih rock obrazcev. Kakorkoli že klasificiramo takšen ali drugačen rez v izvorne principe rockovskega ustvarjanja, se sčasoma izkaže, da tak poseg zahteva stalno preverjanje in preseganje, vsaj na formalni ravni. The Young Gods imajo to srečo, ali pa gre preprosto za notranji čut, da v svoje posamplane in klonirane kitarske rife vnašajo dovolj pristno rockovsko zanesenost, ki se v največji meri kaže v vokalni interpretaciji vodje Franza Treichlerja.
(Rock Vibe)
Janez Golič
