JAMES YORKSTONE AND THE ATHLETES
Moving Up Country
(Domino, 2002)

Morda je za vse kriva 'poklicna' deformacija, a ob poslušanju prvenca škotskega trubadurja žalostink Jamesa Yorkstonea, so se mi primerjave vrstile ena za drugo. K sreči so določeni vplivi na albumu Moving Up Country slišni le parcialno, James je pri svojih vzornikih pobral le tisto, kar mu je pri ustvarjanju avtorske glasbe manjkalo, mu služilo kot pripomoček na katerega je oprl pesmi, zložene na nadvse klasičen način, z glasom in akustično kitaro. Tu ni prav veliko manevrskega prostora, temelji so že davno zakoličeni, tudi zgradbe se držijo pravil. Le veliki avtorji so sposobni dati vsemu samosvojo podobo in da pesem še vedno zadosti nepisanim pogojem.
James Yorkstone je uspel z naravno tekočo pripovedjo, besede se povsem prilegajo melodiji in obratno, zdi se, da so pesmi nastajale hitro, v nenadnih trenutkih navdiha. Spremljevalna zasedba je dovolj pazljivo nanašala svoje prispevke in čeprav so člani zbrani iz različnih vetrov, so se povsem prilagodili razpoloženju vsake pesmi (to najbolje ponazarja vprašanje poslušalke, ki je po koncertu prišla k Jamesu in ga vprašala, če je kdaj že imel srečno razmerje). Sicer jazzovski bobnar Faisal večinoma uporablja metlice, bolj spremlja kot posega v pesmi, basist Dougie izhaja iz novodobnih plesnih strujanj, a tu kvečjemu rahlja zvočno podobo plošče. Še klasično izobražen pianist Reuben se prepušča svobodnejši igri, zdi se, da tu, ko ima proste roke, resnično uživa. Le Holly je deklarirana folk glasbenica, šele škotske dude, piščali in mandolina dajejo Yorkstonovi glasbi pravi ton.
No, če je večina pesmi na albumu Moving Up Country otožnih, še ne pomeni, da James ne zna vsaj poškiliti na drugo stran. V I Spy Dogs se cela skupina razživi ob nabriti pripovedi, prej večinoma atmosferična spremljava se prelevi v razigran klubski bend. Žal na albumu manjka le na 10 inčnem vinilnem singlu izdana The Lang Toun, daljša pesem epskih razsežnosti in skoraj mantrične zasanjanosti. Da James Yorkstone le ni pravoverni folker pa priča remiks na drugi strani singla, ki ga je zakrivil Kieran Hebden kot FourTet.
Vredno vsakega penija, kot bi rekli na Otoku.
(Muska)

Janez Golič