ZEITKRATZER
perform songs from the albums „Kraftwerk" and „Kraftwerk 2"
(Karl Records, 2017)

Nemški komorni ansambel Zeitkratzer si postavlja nove in nove izzive. Očitno interpretacije del Karlheinza Stockhausna, Johna Cagea in nazadnje še znamenite simfonije hrupa Louja Reeda, Metal Machine Music, niso dovolj, tu je izbor predelav s prvih dveh albumov pionirjev elektro-popa, Kraftwerk. Najprej je potrebno vedeti, da so se zgodnjim ploščam „odrekli“ kar sami Kraftwerk. Ko so pred leti zbrali svoje albume v zbirko „Katalog“, so v njem manjkali prav prvi trije. Z razlogom; v zgodnjih letih se Kraftwerk preprosto še niso konstituirali kot pojem. Njihov koncept še ni bil izdelan, glasba je bila kar preveč svobodna, in še niti približno vsa elektronska. Vsaj na prvih dveh ploščah je Florian Schneider igral celo flavto in violino, na začetku so na snemanjih gostovala dva bobnarja. Kar se zdi primerneje za izvedbo s strani komornega ansambla, kot če bi se lotili kasnejših, povsem elektronskih del. To je pravzaprav storil že Alexander Balanescu, v orkestralne aranžmaje je ovil dovolj znane skladbe.
Vendarle, Kraftwerk so že zgodaj začeli eksperimentirati s snemalnim studiem, Zeitkratzer pa so se odločili, da bodo te skladbe odigrali in posneli v živo in to čimbolj dosledno. To so storili lani na festivalu Les Musique v Franciji. Kar pomeni, da so v živo poustvarili vse studijske trike, vključno s spreminjajočim tempom v uvodni skladbi Ruckzuck (ki obenem pomeni „takoj zdaj“!), ali so dosledno sledili zvočnim eksperimentom neritmičnih, atonalnih skladb Spule, Strom in Atem. Torej, zgodnji Kraftwerk le niso bili povsem elektronski, tudi najmanj „pop“ so bili. Bolj predani zvočnim učinkom kot sami strukturi skladb. Kar ansamblu Zeitkratzer povsem ustreza. In tako je bilo pravzaprav težje dosledno slediti vsem domislicam zgodnjih Kraftwerk, kot če bi si jih Zeitkratzer, na primer, prisvojili. Potem so na trenutke celo všečni, ko nekatere skladbe po vzoru izvirnikov igrajo po rockovsko. Puristom bo šlo v nos, Zeitkratzer pa so že mnogokrat dokazali, da jim mnenje od "zunaj" komaj kaj pomeni.
Obenem jim še vedno ostane dober izgovor, da so tako zainteresiranim ponudili zgodnje skladbe Kraftwerkov v legalni in cenovno relativno ugodni možnosti. Še sami Zeitkratzer so izvirne posnetke poslušali in študirali preko spletnega kanala youtube, tam so naloženi legalno in poslušanje je zastonj. Sedaj jih je možno poslušati z vinilke ali CD plošče v solidni zvočni kvaliteti, pa vendarle v malce drugačni izvedbi ali vsaj izvedbi z "drugačnimi sredstvi", striktno analognimi. Nadaljevanje sledi, pravijo v taboru Zeitkratzer.
(Rock Obrobje, marec 2017)

Janez Golič