ZITA SWOON
I Paint Pictures On A Wedding Dress
(Warner Benelux, 1998)
FLOWERS FOR BREAKFAST
Homebound
(Polygram/Multimedia, 1998)
Nisem prepričan, če lahko govorimo o vase zaključeni sceni, a v poglavitnih značilnostih se tako Zita Swoon (preimenovani Moondog Jr) kot Flowers For Breakfast navezujejo na ostale, že uveljavljene belgijske skupine. Predvsem primerjavam z dEUS se preprosto ne moremo(jo) izogniti. Stef Carlens po drugem albumu dEUS ni želel več deliti avtorstva s Tomom Barmanom in je odšel na svoje. Poje s podobnim angleškim naglasom, ima podobno barvo glasu z rahlo cvilečimi poudarki, grlenimi izpadi, stalnimi spremembami intonacij, a še vedno ostaja v okviru pesmi. Sega daleč nazaj, med frike, ki se prav tako niso sprijaznili s pravili lepega petja. “Slišimo” uglajenega Captaina Beefhearta, poetsko razpoloženega Toma Waitsa, celo res zgodnjega Springsteena. Vendar bi to bilo premalo; Zita Swoon se previdno spogledujejo s sodobnostjo, vpletajo semple in cenene elektronske efekte, ki ne prevladajo, temveč le bogatijo že tako bogato zvočno podobo njihovih plošč.
Tom Pintens, ki je zraven pri mnogih belgijskih skupinah, je pod streho le spravil svoj bend, Flowers For Breakfast. In glej čudo, njegov vokal je neverjetno podoben Barmanovem in tudi Carlensovem. Le glasba je bolj neposredna, prečiščena, bolj zračna. Pomaga še ženski glas mlade Tine in dvojica klasičnih DAAU. Raznolikosti kljub nekaj manjšemu instrumentariju ne manjka in sega od preprostih ljubezenskih izlivov ustrezno podkrepljenih z nežnim obiranjem strun akustične kitare do skoraj grunge rockovskega udara.
Skratka, sploh ne slabo. V času daleč vnaprej predvidljivega in formuliranega populizma, so oboji našli svoj zvok, razpoznaven med tisočimi, ki se trudijo doseči isto. So izkušeni glasbeniki, multiinstrumentalisti, znajdejo se v različnih glasbenih vodah, ne manjka jim niti občutka za pesem. A nekaj neopisljivega je, kar obem manjka do popolnega zlitja začetnih idej in končnega izdelka. Morda je to preprosto talent, tisti majhna prepreka, ki je ne morejo premostiti niti dolga leta igranja.
Nekatere skupine so pač boljše kot druge. Čakam prave dEUS.
(Muska)
Janez Golič
