Alexander Hacke
Blast
Distorted Memories – From Einstürzende Neubauten to Symphonic Drone
(Ventig Verlag, 2026)

Ne, Alexander Hacke tule ne dela razlik; enako zavzeto in natančno opisuje svoja številna sodelovanja in udejstvovanja, ki so kdaj povsem izven tistega, kar bi mu sicer pripisali. Na primer, v skupini Jever Mountain Boys je igral „dosledne“ priredbe znanih folk in country pesmi, nekaj časa pa je bil tudi član spremljevalne zasedbe italijanske pop dive Gianne Nannini. Pravzaprav se je rad izogibal klišejem, ki se lepijo na „underground“ glasbenike. Zelo zgodaj je postal vegetarijanec, kasneje se je odpovedal nikotinu, drogam in na koncu še alkoholu. To nenazadnje zahteva življenjski slog, ki ga je izbral leta 2010...
Skupaj s svojo tretjo ženo Danille De Picciotto se je namreč odločil, da postaneta umetniška nomada. Zapustila sta prostorno hišo v Berlinu in se odpravila v svet. Tehnologija danes omogoča, da lahko Hacke ustvarja, snema in ureja posnetke kar na poti. Danielle lahko riše, fotografira, oblikuje sceno. Odločitev je padla na podlagi številnih rezidenčnih ponudb širom sveta. Potem na različnih lokacijah pripravljata multimedijske predstave, koncerte, se vključujeta v lokalno sceno. Tako je bilo, med drugim, tudi v Bosni, tamkajšnja izkušnja je Hackeja sploh najbolj pretresla.
Knjiga ni literarni presežek. Malo je poetičnega opisovanja „okoliščin“, ki so privedla do številnih odločitev. Zgodnje navdušenje nad likom Brucea Leeja in glasbo Ludwiga van Beethovna ima malo opraviti s kasnejšim udejstvovanjem. Hacke se je v knjigi raje posvetil kar dogodkom samim, in s tem se hitro zapolni celih 250 strani.
Pri 15 letih je že eksperimentiral z elektroniko po vzoru Throbbing Gristle. Zatem je preskakoval med različnimi vlogami in pridobival znanja in izkušnje. Če se je pokazala potreba, da igra na bobne, je pač igral bobne. Podobno je bilo s kitarami. Ko je zelo mlad prestopil k Einstürzende Neubauten, mu niso dovolili nastopati na odru, je zato obračal gumbe na mešalni mizi. Kasneje je že zasedel vlogo producenta, začele so prihajati še ponudbe za snemanja filmske glasbe. Če temu prištejemo še razburkano zasebno življenje, res ne ostane dosti prostora za širše družbene in socialne analize...
Pa vendarle, že s samim nizanjem delovnih procesov in spremljajočih dogodivščin lahko izluščimo njegovo razmišljanje; odnos do establišmenta, odnos do vpetosti v kolesje glasbene industrije in nazadnje do novodobnih pojavov, kot so ustvarjanje s pomočjo umetne inteligence in pretakanje glasbe. Vedno ve, kje je meja, ki je ne gre prestopiti.
Knjiga je prvič izšla že leta 2015, a le v nemškem jeziku. Očitno obstaja širše zanimanje za njegovo življenjsko zgodbo in tako imamo možnost branja še v angleščini in ob tej priliki je Hacke dopisal krajši epilog, le da je za zadnjih 10 let „porabil“ zgolj 19 strani. Tako je tudi običajno v biografijah; opisi konstitutivnih let so bolj podrobni, več je ozadja, več spremljajoče razlage. Kasneje se nekateri procesi ponavljajo, in te je Hacke vehementno preskočil. Na primer, povsem je „pozabil“ na ponovno združitev Crime & The City Solution. Še več, aprila lani je po 45 letih članstva najavil svoj odhod iz Einstürzende Neubauten. Tega v knjigi ni. Lahko pa potiho sklepamo, da se morda pripravlja na pisanje nove knjige, točno take, ki jo ljubitelji pričakujejo. V Blast je namreč opis njegovega odnosa do Blixe Bargelda zreduciran na zgolj nujno. Verjamem, da se je dogajalo še marsikaj, pa tu ne mislim na zasebne trke, prej na kreativne, prevratniške akcije, ki so jih Neubautni zasnovali in izvedli v obilici.

(Rock Obrobje, maj 2026)

Janez Golič