ZU
Ferrum Sidereum
(House Of Mythology, 2026)

Kje preberemo, da italijanski trio Zu igra avantgardni metal. Od „klasičnega“ metala jih ločita dve bistveni stvari; njihova monstruozna godba je striktno inštrumentalna in vsaj v osnovni zasedbi sploh ni električne kitare. Tiste kvazi-metalski rife torej proizvajajo bobnar Paolo Mongardi, saksofonist Luca T. Mai in basist Massimo Pupillo, tokrat na epskem, celih 79 minut trajajočem albumu Ferrum Sidereum pa je v veliko pomoč producent Marc Urselli. Po 30 letih raznovrstnega delovanja je počasi in zanesljivo v njihovem pristopu prišlo do nekih premikov, predvsem je grobost prejšnjih del zamenjala globina in širina zvoka, ostrino pa je zamenjala večja pozornost do mikrotonalnosti. Zato je skoraj moralo priti do razširitve zvočnih možnosti, vpeljali so nekaj več elektronike in studijskega dela sploh, resda še dokaj subtilno, a to pripomore k glasbeni razvejanosti oziroma dramatičnosti. Kot po pravilu, se skladbe razvijajo počasi, brez izrazitega namena in postopka, a kulminirajo v razgrajenem metalskem rifanju. Tu lahko enkrat prednjači bas, ki melje nekje spodaj, drugje saksofon, ki zavija kot ranjena zver, in tudi boben nikoli ne zapade v kliše, ampak ostaja notranje razgiban. Po prvi kulminaciji običajno Zu padejo v stanje zamaknjenosti, zdi se že, da so opravili s frontalnim napadom na čutila, a to je le en pritlehni umik, da še z večjo silo udarijo po glasbilih, kolikor ta sploh fizično prenesejo skupaj s pomočjo tehnologije. Tistih „vmesnih“ prehodov je z leti vedno več, in postajajo njihova poglavitna glasbena draž. Nekaj tega so zagotovo „prinesli“ s številnih sodelovanj (Mike Patton, Ruins, Mats Gustafsson, David Tibet...). Tu, v območju blizu ambientalnega dronanja ali obrednega zaklinjanja, bo vedno dovolj prostora za naprej.
Zu bodo pri nas kmalu ropotali v živo, najprej v klubu Mostovna v Novi Gorici 31. januarja in kasneje še 7. aprila v klubu MKNŽ, Ilirska Bistrica.

Janez Golič
(Rock Obrobje, 15. januar 2026)